Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
belóčnica -e ž (ọ̑)
anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice
SSKJ²
belodlák in belodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima belo dlako: belodlak pes
SSKJ²
belogardíst -a m (ȋ)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci
SSKJ²
belogardístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na belo gardo: belogardistična ofenziva; belogardistična postojanka / ta vas je bila belogardistična
SSKJ²
belogardístovski -a -o prid. (ȋ)
belogardističen: belogardistovske tolpe
SSKJ²
belogardízem -zma m (ī)
protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: zagovorniki belogardizma; pojav belogardizma na Slovenskem
// protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem
SSKJ²
beloglàv in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas
♦ zool. beloglavi jastreb
SSKJ²
beloglávec -vca m (ȃ)
nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč
SSKJ²
beloglávka -e ž (ȃ)
ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka
SSKJ²
belogrív -a -o prid. (ȋ ī)
ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi
SSKJ²
belogrúd -a -o prid. (ȗ ū)
pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
SSKJ²
belohláčnik -a m (ȃ)
ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki
SSKJ²
belokóžec -žca m (ọ̑)
človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
SSKJ²
belokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci
SSKJ²
belokóžnik -a m (ọ̑)
zastar. belokožec, belec
SSKJ²
belokránjski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša
♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
SSKJ²
belokríl -a -o prid. (ȋ ī)
knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi
SSKJ²
belokŕvnost -i ž (ŕ)
med. levkemija
SSKJ²
belolás in belolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
SSKJ²
belolásec -sca m (ȃ)
kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca
Število zadetkov: 101268