Zadetki iskanja
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati, izčrpati, izluščiti, izseliti, izseljevati, izstopiti, iztisniti / izgnati iz dežele; izkopati izpod razvalin
b) izhodišča, izvora: izhajati, izvirati
c) dosege zaželenega namena, cilja: izberačiti, izbojevati, izprositi, izučiti
č) prenehanja obstajanja, stanja: izginiti, izginjati / v zvezi s se izbliskati se, izdišati se, izgnojiti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): izbočiti, izbrisati, izdelati, izdelovati, izkristalizirati, izračunati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izboljšava, izdelek, izdelovalen, izgon, izvor
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izglagolski, izimenski, izreden; izbliza; prim. z...
samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi: vinograd je zasajen z izabelo / na brajdi že zori izabela
// vino iz grozdja te trte: nalil mu je kozarec izabele
1. knjiž. soba, navadno manjša: prebeliti izbo; povabil ga je v svojo izbo; gosposka, majhna, mračna, topla izba / podstrešna izba
2. nar. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; hiša: vsa družina se je zbrala v izbi / prednja izba
3. nar. podstrešje: skriti se na izbi; stopnice na izbo
pog. s pogajanjem priti do česa: barantal je za vola in izbarantal; izbarantati par čevljev / ekspr. izbarantati posestvo za nizko ceno kupiti; prim. zbarantati
1. rešiti, osvoboditi: izbaviti tovariše; izbaviti se iz nevarnosti / izbaviti koga iz žalosti
2. opraviti, urediti: nič nisem izbavil
glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami
knjiž. izogibati se, izmikati se: on me izbegava; iskala sta se in se spet izbegavala / izbegavala je njegovim pogledom / izbegavati kritiko
- izbegavajóč -a -e:
njen izbegavajoči pogled
knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh
- izbegljívo prisl.:
pisati o stvari nedoločno in izbegljivo
ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: denar za kino je izberačil od sestre; pren. niti besede ni mogel izberačiti iz nje; prim. zberačiti
navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro
- izbesnéti se tudi izbesnéti
prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1489
- 1490
- 1491
- 1492
- 1493
- 1494
- 1495
- ...
- 6378
- Naslednja »