Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
koncertántka -e ž (ā)
glasb. ženska, ki nastopi na koncertu: nastopila bo priznana koncertantka
SSKJ²
koncêrten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na koncert: koncertna sezona; bogata koncertna turneja pianista / uspel koncertni nastop / koncertni pevec; koncertna dvorana; koncertna poslovalnica ustanova, ki organizira koncerte
♦ glasb. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah; koncertni mojster vodja violinistov v orkestru
SSKJ²
koncertíranje -a s (ȋ)
glagolnik od koncertirati: skladatelj se ukvarja tudi s poučevanjem in koncertiranjem; javno koncertiranje / žabje koncertiranje
SSKJ²
koncertírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nastopati na koncertu: koncertirala je že skoraj v vseh evropskih državah; že večkrat je samostojno koncertiral
// ekspr. povzročati ropot, hrup: nehaj že koncertirati / šalj. žabe so vso noč glasno koncertirale
SSKJ²
koncesíja -e ž (ȋ)
1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist2, ugodnost: vlada je dala stranki precej koncesij; dobili, dosegli so delne koncesije; izsiliti, zahtevati koncesijo / v zameno so dobili teritorialne koncesije na otoku pravico do ozemlja
// (delno) popuščanje, odstopanje: pripravljen je tudi na koncesije; pristati na koncesije; koncesija nasprotnemu stališču / njegov načrt je koncesija nasprotnikom / pisateljeva koncesija malomeščanskemu okusu, tradiciji
2. dovoljenje države zasebni družbi, ustanovi za opravljanje dejavnosti na njenem območju: dati, dobiti koncesijo; podeliti koncesijo za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti; koncesija za iskanje in črpanje nafte
// s prilastkom dokument, (javna) listina s takim dovoljenjem: dodeliti, odvzeti gostilniško koncesijo; tiskarska koncesija
SSKJ²
koncesíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koncesijo: koncesijski odnosi / koncesijska listina, pogodba
SSKJ²
koncesionár -ja m (á)
kdor dobi, ima koncesijo: izbrati koncesionarja; zdravnik, zobozdravnik koncesionar; obveznosti koncesionarjev; koncendent in koncesionar / koncesionar za izvajanje, opravljanje dimnikarskih storitev; družba, podjetje, zavod kot koncesionar
SSKJ²
koncesionárka -e ž (á)
ženska ali ustanova, ki dobi, ima koncesijo: postala je koncesionarka; zdravnica, zobozdravnica koncesionarka; patronažno dejavnost opravlja kot koncesionarka / banka koncesionarka
SSKJ²
koncesionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dodeliti koncesijo: nekatere dejavnosti je morala oblast koncesionirati; koncesionirati študij
    koncesioníran -a -o:
    koncesionirana obrt; koncesioniran in zaprisežen revizor; koncesionirani vrtci in šole
SSKJ²
koncesíven -vna -o prid. (ȋ)
jezikosl., v zvezi koncesivni stavek dopustni stavek:
SSKJ²
koncesnína -e ž (ī)
plačilo koncesionarja koncendentu: plačevati visoko koncesnino za tretjo generacijo mobilne telefonije; denar, prihodek od koncesnine
SSKJ²
koncíl -a m (ȋ)
rel. zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve, cerkveni zbor: sklicati koncil / ekumenski koncil; tridentinski, vatikanski koncil
SSKJ²
konciliánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. spravljiv, pomirljiv, popustljiv: kritiki naj bi bili konciliantni in v sodbah zadržani; do podrejenih je bil vedno koncilianten
SSKJ²
konciliántnost -i ž (ȃ)
knjiž. spravljivost, pomirljivost, popustljivost: zanj je značilno globoko razumevanje in konciliantnost
SSKJ²
koncílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koncil: koncilski odloki, sklepi; koncilske komisije so pripravile potrebno gradivo / članek je napisan v koncilskem duhu
SSKJ²
koncipiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
zastar., navadno v zvezi odvetniški koncipient odvetniški pripravnik: službovati je začel kot odvetniški koncipient
SSKJ²
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočeti
    koncipíran -a -o:
    v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično
SSKJ²
koncipíst -a m (ȋ)
pravn., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji konceptni uradnik: več let je bil koncipist
SSKJ²
koncízen -zna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. jasen, natančno izoblikovan: koncizen in dobro premišljen nauk; koncizno obdelovanje problemov
2. jedrnat, zgoščen: pisateljev slog je zelo koncizen
    koncízno prisl.:
    koncizno pisana knjiga; sposobnost jezika, da izraža pojme koncizno
SSKJ²
koncíznost -i ž (ȋ) knjiž.
1. jasnost, natančna izoblikovanost: manjka mu predvsem stilistične konciznosti
2. jedrnatost, zgoščenost: pesnikova konciznost je največja v prvem sonetu
Število zadetkov: 127548