Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
konídij -a m (í)
nav. mn., bot. enocelični tros pri nekaterih glivah:
SSKJ²
kònj kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó)
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom, zlasti za ježo in vprego: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala; voz so vlekli štirje konji; konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati; zajahali so konje; z bičem udariti po konju; bel, rjav konj; rezgetanje konj; gara kot konj; je močna kot konj; bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj
// igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj
2. slabš. velik, neroden človek: si pa res konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj
3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem; vrednost konja
4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez
● ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj
♦ vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius
SSKJ²
konjáč -a m (á)
kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: konjač je konja že zakopal / kravo so morali poslati konjaču
SSKJ²
kónjaček -čka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od kónjak: popil je dve kavi in konjaček
SSKJ²
konjačíja -e ž (ȋ)
prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi konjačijo
// poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali: počistiti konjačijo
SSKJ²
konják1 -a m (á)
star. konjski hlev: konja je spravil v konjak; v konjaku je šest žrebcev
SSKJ²
kónjak2 -a m (ọ̑)
francoska žgana pijača iz vina, narejena po predpisanem postopku, ki jo proizvajajo v okolici mesta Cognac: piti konjak / kozarček konjaka
SSKJ²
konjár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem konj: konjar je krtačil konja
// star. konjski prekupčevalec: prišli so izvedeni konjarji, ki so poznali vse konje tostran Save
SSKJ²
konjárna -e ž (ȃ)
star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno
SSKJ²
konjárski -a -o (á)
pridevnik od konjar: konjarsko delo
SSKJ²
konjárstvo -a s (ȃ)
zastar. konjereja
SSKJ²
kônjec -jca m (ó)
nar. konjič: privezati konjca
SSKJ²
konjedêrec in konjedérec -rca m (ȇ; ẹ̑)
1. slabš. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: konjederec je odpeljal konja, da ga zakoplje; konjederci in mesarji; z njim so ravnali kakor konjederci
2. nizko padar, mazač: noben konjederec mu ni mogel več pomagati
SSKJ²
konjedêrka in konjedérka -e ž (ȇ; ẹ̑)
1. slabš. ženska, ki se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: oba sta prišla: konjederec in konjederka
2. nizko padarica, mazačka: v tej bolezni mu ni mogla pomagati nobena konjederka
SSKJ²
konjedêrnica in konjedérnica -e ž (ȇ; ẹ̑)
slabš. poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali; konjačija: odpeljati bolnega konja v konjedernico
SSKJ²
konjektúra -e ž (ȗ)
knjiž. ugibanje, domneva: to trdi na osnovi konjekture
♦ lit. dopolnitev, izpolnitev manjkajočega ali pokvarjenega dela besedila po domnevi, sklepanju
SSKJ²
konjeníca -e ž (í)
konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v nasprotnikovo zaledje: konjenica je napadla / policijska konjenica
// rod kopenske vojske s konji in konjeniki: služil je pri konjenici / lahka, težka konjenica
SSKJ²
konjeník -a m (í)
v nekaterih državah vojak konjeniške enote: služil je kot konjenik; četa konjenikov
SSKJ²
konjeníški -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na konjenike ali konjenico: konjeniški polk; konjeniška enota / konjeniški napad / konjeniška uniforma
2. nanašajoč se na konjeništvo: ukvarja se s konjeniškim športom / konjeniški klub
SSKJ²
konjeníštvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo jahačev, z vzrejo in dresuro konj, z organizacijo konjskih dirk: v konjeništvu je dosegel lepe uspehe / ukvarja se s konjeništvom s konjeniškim športom
Število zadetkov: 127548