Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
tintovina ► ˈtiːntȯvėna -e ž
SSKJ²
típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
SSKJ²
típ2 -a m (ȋ)
čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip; vid, tip in drugi čuti / učiti se prepoznavati predmete s tipom
SSKJ²
típa -e ž (ȋ)
1. tisk. črka za ročno stavljenje: stavec jemlje tipe iz črkovnjaka
2. zastar. tip1: tipa ladje, lokomotive
SSKJ²
tipálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tipanje: tipalna sposobnost / tipalni organ / tipalne in iskalne naprave
♦ anat. tipalne brbončice brbončice na površini kože; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo
SSKJ²
tipálka -e ž (ȃ)
1. nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: raki imajo dva para tipalk; tipalke metulja; pren., ekspr. proizvajalci avtomobilov so iztegovali svoje tipalke na različne trge
2. elektr. priprava z izolirano konico za merjenje električne napetosti: s tipalko se dotakniti obeh polov baterije
Celotno geslo Kostelski
tipalka gl. brka
SSKJ²
tipálnica -e ž (ȃ)
nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: polž je iztegnil tipalnice; dolge, nitaste, pahljačaste tipalnice; pren., ekspr. tajna obveščevalna služba je imela povsod svoje tipalnice
♦ zool. v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih
SSKJ²
tipálo -a s (á)
1. tipalni organ: okušalo in tipalo
2. fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale: namestiti tipala v avtomobil, letalo / temperaturno, tlačno tipalo
♦ teh. votlinsko tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin
SSKJ²
típanje -a s (ī)
glagolnik od tipati: tipanje in vohanje / s tipanjem priti do stikala / pri tipanju je otipal majhno oteklino / previdno tipanje v novo smer raziskovanja
Celotno geslo Kostelski
tipanje ► ˈtiːpan’e -a s
SSKJ²
típati -am in -ljem nedov. (ī ȋ)
1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo
// dotikati se česa s prsti, z roko
a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako bije, utripa srce
b) zaradi ugotavljanja česa sploh: tipati otrokovo vroče čelo; tipal se je po nogi in začutil kri
c) zaradi iskanja česa: tipal je po žepu in otipal svinčnik; tipati po steni, kje je stikalo / starkine roke so tipale po palici; tipati za vžigalicami / ekspr. tipati za pravo besedo iskati jo / v temi sta tipala pot
2. ljubkovalno prijemati koga, navadno žensko: začel jo je objemati in tipati
3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: tipati bezgavke
4. s prislovnim določilom dotikajoč se predmetov hoditi, iti: tipati proti izhodu, skozi grmovje / ekspr. z avtomobilom je previdno tipal po zasneženi cesti počasi peljal; pren. v teh pesmih tipa pesnik v nov svet
5. ekspr. preiskujoče gledati, ogledovati: pogledi vseh so radovedno tipali ujetnika; z daljnogledom tipati po pobočjih, za stražarjem / s preiskujočimi očmi je tipal bratov obraz
6. ekspr. s previdnim poizvedovanjem, spraševanjem poskušati izvedeti kaj: najprej je samo tipal, potem pa kar naravnost vprašal; ni tak, da bi tipal po ovinkih / komisija še vedno tipa za vzroki nesreče
// s preiskovanjem, razmišljanjem skušati priti do česa: tipati za resnico; tipati za pravimi vzroki nesporazumov / s temi poskusi so začeli šele tipati za novim virusom
7. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se širiti, razširjati: skozi lino tipa mesečina; prvi sončni žarki so tipali po morski gladini / bukovo zelenje je tipalo vse više v goro
● ekspr. po šipah so tipale snežinke rahlo padale; ekspr. žaromet je tipal po taborišču preiskoval taborišče; ekspr. tudi nas tipajo nadloge s stoterimi prsti tudi mi imamo veliko nadlog; ekspr. tipati se skozi neznanke življenja spoznavati, raziskovati jih
    tipáje :
    tipaje in obotavljaje se je začel spraševati; hodila je počasi, tipaje s palico
    tipajóč -a -e:
    kmet ogleduje klase, tipajoč jih s prsti; prvi tipajoči poskusi
Celotno geslo Kostelski
tipati ► ˈtiːpat -pl’en nedov.
SSKJ²
típček -čka m (ȋ) ekspr.
moški, navadno mlajši: dober, vroč, seksi tipček; ve, da določen tip tipčkov ni zanjo; bejba in tipček
Celotno geslo Kostelski
tipe ► ˈtipe -ta m
SSKJ²
típen1 -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tip2: tipni organ / dotik, pritisk in drugi tipni občutki; vidne, slušne in tipne zaznave
SSKJ²
típen2 -pna -o prid. (ī)
knjiž. otipljiv: bula je tipna
SSKJ²
típičen -čna -o prid., típičnejši (í)
ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste: analizirati problematiko na nekaj tipičnih primerih; tipični znaki bolezni; tipičen pojav; tak potek, razvoj je tipičen; gojiti za to pokrajino tipične rastline
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bil je tipičen birokrat; po videzu je tipičen severnjak
    típično prisl.:
    ravnala je tipično žensko / v povedni rabi zanj je tipično, da vedno zamuja; sam.: za to umetnost je značilno upodabljanje tipičnega
SSKJ²
típičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost tipičnega: novim stavbam manjka pokrajinske tipičnosti; tipičnost italijanskih neorealističnih filmov / opisovati meščansko življenje v njegovi tipičnosti
SSKJ²
típika -e ž (í)
kar je tipično za kaj: makedonska folklorna tipika; tipika našega jezika; ohranjanje tipike posameznih naselij
Število zadetkov: 114934