Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
tabú -ja m (ȗ)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma
2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji
// skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; v prid. rabi: tabu tema
SSKJ²
tabuírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve
    tabuíran -a -o:
    tabuiran pojem
SSKJ²
tabuístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje
SSKJ²
tabuizácija -e ž (á)
pojav, da postane kaj tabu: tabuizacija samomora smrti, starosti; tabuizacija spolnosti; prispevki, razprave o tabuizaciji
SSKJ²
tabuizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati iz česa tabu: tabuizirati smrt; tabuizirati spolnost / tabuizirati nekatera čustva
SSKJ²
tabújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tabu: tabujski predmet / tabujski opis
SSKJ²
tabula rasa tabule rase [tábula rázaž (ȃ, ā)
filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisov
● 
knjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna
SSKJ²
tabulátor -ja m (ȃ)
teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa rob besedila, omogoča pisanje v stolpcih: uporabnost tabulatorja / decimalni tabulator
SSKJ²
tabulatúra -e ž (ȗ)
glasb., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo
SSKJ²
tabún -a m (ȗ)
kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman
SSKJ²
taburét -a m (ẹ̑)
nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom
SSKJ²
táca -e ž (á)
1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot vzklik pasja taca, kakšna vročina
2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah
3. v zvezah: medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva; medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, bot. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože
 
slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik
 
etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave
Celotno geslo Kostelski
tacaˈtaːca -e ž
SSKJ²
tácar -ja m (ȃ)
slabš. medved: tacar je delal škodo / medved tacar
SSKJ²
tácast -a -o prid. (á)
podoben taci: vrata se odpirajo s tacasto kljuko / ekspr. tacasta stopala
SSKJ²
tacáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. počasi, okorno hoditi: med drevjem je tacal medved; gosi so tacale po dvorišču; s težkimi koraki je tacal po sobi
// slabš. hoditi: peš bi tacal tri dni / vso mladost je tacal bos bil
2. ekspr. mendrati po čem: vojaki so tacali po knjigah
SSKJ²
tackáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. stopicati: fantek tacka ob materi
SSKJ²
tačàs prisl. (ȁ)
1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje
2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali
    tačàs vez., v zvezi tačas ko
    takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho
    // medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop; 
prim. čas, ta1
SSKJ²
tačásen -sna -o prid. (á)
knjiž. takraten: slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote
SSKJ²
táčica -e ž (á)
manjšalnica od taca: maček si je s tačico umival gobček
Število zadetkov: 117000