Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zatŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: ustnice mu zatrznejo
● nar. vzhodnoštajersko zatrzniti vrata pripreti
SSKJ²
zatúhtati -am dov. (ú)
pog. začeti premišljati, razglabljati: ob novici so moški zatuhtali
    zatúhtati se 
    zamisliti se: zatuhtal se je v bridko resnico; zatuhtati se nad dejstvi
SSKJ²
zatulíti in zatúliti -im dov. (ī ú)
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom: na dvorišču je zatulil pes / bik je zatulil zarjovel / ekspr.: obupano zatuliti; zatuliti od bolečine, jeze
// dati tuljenju podobne glasove: nad njimi so zatulile granate
// z močnim, zateglim, enakomernim glasom dati signale: zatulila je ladijska sirena / preh. zatuliti alarm
2. slabš. zateglo, divje zakričati: množica je zatulila / oče je zatulil na sina / preh. zatuliti povelje
3. ekspr. glasno, zateglo zajokati: ko so prinesli ranjenca, so ženske zatulile
4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: zunaj je zatulil veter; nad morjem je zatulil vihar
SSKJ²
zatúšati -am dov. (ȗ)
nižje pog. prikriti, zakriti: škandal so poskušali zatušati; spor naj se hitro zatuša
SSKJ²
zatvárjati -am nedov. (á)
zastar. zapirati: zatvarjati okna, vrata
SSKJ²
zatvòr -ôra m (ȍ ó) zastar.
1. zapor: odvesti koga v zatvor
2. zapiralo, zaklep: zatvor puške
SSKJ²
zatvóriti -im dov. (ọ̄)
zastar. zapreti: zatvoriti vrata
SSKJ²
zatvórnica -e ž (ọ̑)
star. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa; zapornica: odpreti, zapreti zatvornice / vodna zatvornica
// premična priprava, ki onemogoča prehod: dvigniti, spustiti zatvornico na cesti / železniške zatvornice
● star. odprle so se vse nebeške zatvornice začelo je zelo, močno deževati
SSKJ²
zatvórničar -ja m (ọ̑)
star. zaporničar: železniški zatvorničar
SSKJ²
zaudárek -rka m (ȃ)
knjiž. neprijeten vonj: zaudarek po znoju
SSKJ²
zaudáriti -im dov. (á ȃ)
začeti zaudarjati: poleti meso hitro zaudari / od njega je zaudaril pot; brezoseb. zaudarilo je po plesnobi, vlagi
SSKJ²
zaudárjati -am nedov. (á)
1. oddajati, dajati neprijeten vonj: meso rahlo zaudarja; gnojna rana zaudarja / brezoseb.: iz ust mu neprijetno zaudarja; zaudarja po alkoholu; v sobi zaudarja po kislem
2. ekspr. imeti, kazati negativne značilnosti česa: govor je zaudarjal po demagogiji
    zaudarjajóč -a -e:
    po trohnobi zaudarjajoča klet
SSKJ²
zaújčkati -am dov. (ȗ)
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost: zaujčkati dojenčka, otroka / zaujčkati na rokah
    zaújčkati se ekspr.
    zagugati se, zazibati se: čoln se je nenadoma zaujčkal
SSKJ²
zaúkati -am dov. (ū)
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fant je zaukal; svati so zaukali / glasno zaukati
2. oglasiti se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova zauka
SSKJ²
zaukázati tudi zaukazáti -kážem dov. (á á á)
star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: zaukazal je zapreči konja; profesor je zaukazal, naj odprejo knjige; s kretnjo, pogledom zaukazati / zaukazati umik
    zaukázan -a -o:
    zaukazana je bila velika previdnost
SSKJ²
zaukazováti -újem nedov. (á ȗ)
star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: v družini je zaukazoval oče; zaukazovati vojakom
SSKJ²
zaúp -a m (ȗ) zastar.
1. zaupanje: njegov zaup je trden / zaup v lastne moči
2. kredit: prositi za zaup / dati, kupiti kaj na zaup
SSKJ²
zaúpanje -a s (ȗ)
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje: z delom upravičiti zaupanje koga; delavci so izkušeni, zato uživajo zaupanje; poln zaupanja prositi koga za pomoč / imeti zaupanje vase
// prepričanje, da je kdo pošten, iskren: zlorabiti zaupanje koga; ekspr. v slepem zaupanju mu je verjela
// prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj: zaupanje lastni moči / zaupanje v razum
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj; knjiž. podarjati komu zaupanje zaupati vanj
SSKJ²
zaúpati -am nedov. in dov. (ȗ)
1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje: šofer je izkušen, lahko mu zaupamo; zaupam vam, da boste stvar uredili / ekspr. zaupati rokam kirurga / zaupati v brata
// biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga: zaupam mu, da govori resnico; premalo si zaupamo; ekspr. slepo ji je zaupal, ona pa ga je prevarala / zaupati besedam koga
2. biti prepričan, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj: zaupati kakovosti izdelkov / zaupati svoji moči, spretnosti / zaupati svojim nogam / zaupati v razum, usodo
3. dov. povedati, sporočiti komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupati komu resnico, skrivnost; zaupati komu kaj po telefonu, v pismu; zaupala se ji je, da je noseča
● ekspr. zaupati papirju svoje misli zapisati jih (na papir)
4. dov., ekspr., z dajalnikom dati komu kaj v upanju, da bo stvar dobro opravljena: zaupati komu odgovorno funkcijo, nalogo; zaupati glavno vlogo znanemu igralcu / zaupati komu zastopstvo / zaupati komu ključe; zaupati komu tovor / zaupati komu kaj v hrambo, varstvo
// narediti, da postane kaj predmet kake dejavnosti, v upanju, da bo izid dober, ugoden: zaupati avtomobil, tovor železnici / zaupati se gorskemu vodniku
    zaupajóč -a -e:
    zaupajoč drug drugemu, sta sodelovala; vase zaupajoč športnik
    zaúpan -a -o:
    zaupane skrivnosti
SSKJ²
zaupávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. zaupati: zaupavati sosedom / zaupavati komu tajne podatke / zaupavati komu odgovorne naloge / zaupavati komu denar
Število zadetkov: 101101