Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zaužívanje -a s (í)
glagolnik od zauživati: zauživanje hrane, alkoholnih pijač
SSKJ²
zaužívati -am nedov. (í)
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: zauživati rastlinsko, zdravo hrano / zauživati tablete, zdravila
2. star. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega; uživati: zauživati srečo / zauživati pokoj
SSKJ²
zavabíti in zavábiti -im dov. (ī á) zastar.
1. izraziti, izreči vabilo: pojdite z nami, zavabi sosed
2. za krajši čas vzbuditi pri kom željo po obisku, stiku: gore me zavabijo / njen smehljajoči se obraz zavabi
3. v krščanskem okolju začeti vabiti: zvon zavabi k maši
SSKJ²
zavájanje -a s (ā)
glagolnik od zavajati: zavajanje na napačno pot, sled / zavajanje v protislovja, zmoto / zavajanje dekleta / spolno zavajanje / zavajanje potrošnikov
SSKJ²
zavájati -am nedov.
1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavajati koga na napačno sled / ekspr. zavajati koga na kriva, slaba pota
// s svojim govorjenjem, ravnanjem delati, povzročati
a) da pride kdo v kako nepravo, nezaželeno stanje: zavajati koga v dvom, zmoto / zavajati koga v mlačnost, neborbenost
b) da kdo naredi, dela kaj nesprejemljivega, nezaželenega: zavajati koga v laž, prepir / zavajati koga k pitju
2. s svojim govorjenjem, ravnanjem si prizadevati pridobiti koga, zlasti neizkušenega, za moralno nesprejemljiv, nedovoljen spolni odnos: zavajati mladoletnice; zavajati sosedinega moža
3. s čim nepravim, navideznim delati, povzročati, da kdo napačno, neustrezno misli: zavajati bralce, javnost; zavajati koga z lepimi besedami, nepopolnimi podatki / naslov knjige zavaja
4. nav. 3. os. z določenimi lastnostmi vplivati na koga, da naredi, dela kaj nenameravanega, navadno neprimernega: nizke cene zavajajo ljudi, da kupujejo slabo blago; na videz lepo vreme zavaja popotnike, da kljub svarilom nadaljujejo pot
    zavajajóč -a -e:
    zavajajoče pisanje, ravnanje
SSKJ²
zavál -a m (ȃ)
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit
SSKJ²
zavalíti -ím dov., zaválil (ī í)
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: zavaliti kamen, sod; zavaliti kaj po stopnicah, strmini
// povzročiti, da kaj tako premikajoč se pride
a) kam: zavaliti hlod k zidu; zavaliti skale v jamo
b) od kod: zavaliti sod z voza
2. zagraditi, zapreti kaj s čim, zavaljenim na določeno mesto: zavaliti predor s kamenjem
    zavalíti se 
    1. premakniti se po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: otrok se je zavalil po travi; kepe snega se zavalijo po strmini
    // tako premikajoč se priti
    a) kam: kamen se je zavalil v vodo
    b) od kod: zavaliti se z voza
    2. ekspr., s prislovnim določilom nerodno, stežka leči, sesti: zavaliti se na posteljo, stol; zavalil se je v naslanjač / opotekel se je in se zavalil v sneg
    3. hitro se začeti premikati v veliki količini: po sobi se zavali črn dim / grom se zavali čez pobočje
    4. ekspr., navadno v zvezi z na izraža, da kaj neprijetnega začne prizadevati koga: vsa teža odločitve se je zavalila na njegova pleča; včasih se res preveč zavali na enega človeka
    zavaljèn -êna -o
    1. deležnik od zavaliti: zavaljen hlod, sod; zavaljen prehod
    2. ekspr. valjasto debel: zavaljen moški; biti zavaljen kot sod; zavaljeno telo / zavaljen obraz
    3. ekspr. globok, nizek: zavaljen glas
SSKJ²
zaváljati -am dov., tudi zavaljájte; tudi zavaljála (á)
1. z valjanjem pritisniti navzdol: seme je treba na rahlo zagrebsti in potem zavaljati
2. premakniti kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: zavaljati otroka po odeji
3. slabš. z valjanjem pomečkati: obleko je že zavaljal in raztrgal
    zaváljati se slabš.
    z valjanjem se zamazati: deček se je zavaljal v luži
    zaváljan -a -o:
    ves zavaljan hodi okrog; od mnogih rok zavaljana knjiga
SSKJ²
zavaljênec -nca m (é)
ekspr. valjasto debel človek: neroden zavaljenec
SSKJ²
zavaljênost -i ž (é)
ekspr. značilnost zavaljenega, debelega: kljub zavaljenosti je uren; zavaljenost trupa
SSKJ²
zavaljúh -a m (ū)
slabš. valjasto debel človek: vstopil je čokat zavaljuh
SSKJ²
zavalováti -újem dov. (á ȗ)
1. premakniti se v obliki valov: voda je močno zavalovala / trave zavalujejo v vetru / ekspr. množica je zavalovala / ekspr. lasje so ji zavalovali po hrbtu
2. ekspr. pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na licih ji je zavalovala rdečica / klic je zavaloval po zraku; brezoseb. med poslušalci je zavalovalo / z grede so zavalovali nežni vonji / jeza mu je zavalovala po žilah
● ekspr. srce mu je od vznemirjenja zavalovalo začelo močno biti
SSKJ²
zavalovéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. premakniti se v obliki valov: voda je zavalovela / krilo ji je zvonasto zavalovelo / ekspr. množica je nemirno zavalovela
2. ekspr. pojaviti se, oglasiti se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: zavaloveli so zvoki klavirja; brezoseb. med gledalci je zavalovelo
SSKJ²
zavalovíti -ím dov., zavalôvil (ī í)
1. narediti, povzročiti valove na čem: burja zavalovi gladino morja / veter je zavalovil listje
2. s prislovnim določilom povzročiti, da se kaj valujoč premakne: veter zavalovi meglice preko travnikov
3. ekspr. vznemiriti, razvneti: govor je zavalovil množico na trgu / nemir mu je zavalovil dušo
SSKJ²
zavárek -rka m (ȃ)
snov, ki se pripravi s kuhanjem; zvarek2: mazati se z zavarkom; zavarek iz hrastovega lubja
● star. sadni zavarek vkuhano sadje, kompot
SSKJ²
zavaríti -ím dov., zaváril (ī í)
1. z varjenjem zadelati: zavariti počeno cev; zavariti luknjo v posodi
2. zvariti2: zavariti dva konca cevi
    zavarjèn -êna -o:
    zavarjene cevi, žice
SSKJ²
zavaroválec -lca [zavarovau̯ca tudi zavarovalca] m (ȃ)
1. kdor sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo: zavarovalec in zavarovatelj
2. zastar. zavarovatelj: zavarovalec je zavarovancu že izplačal odškodnino
SSKJ²
zavaroválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zavarovanje: zavarovalni pripomočki; zavarovalna vrv / zavarovalna dejavnost / zavarovalna pogodba / zavarovalni agent, zastopnik; zavarovalna doba čas trajanja zavarovanja in jamstva pri prostovoljnem zavarovanju; čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve, ki se upošteva pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju; zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi; zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja
♦ pravn. zavarovalni primer primer, glede na katerega se zavaruje; zavarovalna vsota vsota, ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo
SSKJ²
zavaroválnica -e ž (ȃ)
organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja: zavarovalnica mu je izplačala odškodnino; dajatve, storitve zavarovalnice / splošna zavarovalnica; zavarovalnica za življenjska zavarovanja
SSKJ²
zavaroválničar -ja m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z zavarovalno dejavnostjo: pogajati se s tujimi zavarovalničarji; delati kot zavarovalničar; bankirji in zavarovalničarji
Število zadetkov: 101101