Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zavarovalnína -e ž (ī)
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi: dobiti, izplačati zavarovalnino; upravičenec do zavarovalnine / požarna, starostna, življenjska zavarovalnina
SSKJ²
zavaroválniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zavarovalnico ali zavarovalništvo: zavarovalniški posli / zavarovalniški cenilec, uradnik
SSKJ²
zavaroválništvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja: dohodki v zavarovalništvu; bančništvo in zavarovalništvo / pomorsko zavarovalništvo
SSKJ²
zavaroválstvo -a [tudi zavarovau̯stvo] s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja in s socialnim zavarovanjem: organiziranje zavarovalstva; zaposliti se v zavarovalstvu
SSKJ²
zavarovánčev tudi zavárovančev -a -o prid. (á; á)
nanašajoč se na zavarovanca: pravice dedičev po zavarovančevi smrti / zavarovančevi družinski člani
SSKJ²
zavarovánec tudi zavárovanec -nca m (á; á)
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana: zavarovalnica je zavarovancu izplačala zavarovalnino; dolžnosti, pravice zavarovancev
// kdor je socialno zavarovan: zavarovanec že izpolnjuje pogoje za prejemanje pokojnine / invalidski, socialni, zdravstveni zavarovanec; zavarovanec pokojninskega, socialnega zavarovanja
♦ pravn. družinski zavarovanec družinski član, ki je socialno zavarovan na podlagi pravic družinskega člana zavarovanca
SSKJ²
zavarovánje tudi zavárovanje -a s (ȃ; á)
1. glagolnik od zavarovati: zavarovanje glave s čelado / zavarovanje poti ob prepadu / zavarovanje domače industrije pred premočno tujo konkurenco / zavarovanje svojih koristi / odločiti se za zavarovanje hiše, živine
2. pravno razmerje, ki zavezuje določeno organizacijo, da upravičencu povrne škodo v dogovorjenem primeru: skleniti zavarovanje; trajanje zavarovanja / osebno, pomorsko, požarno zavarovanje; obvezno, pogodbeno, prostovoljno zavarovanje; življenjsko zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja
// pravno razmerje, v katerem upravičenci združujejo denarna sredstva za denarne dajatve in druge pravice iz pokojninskega, invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva: zapornikom ni priznano zavarovanje / socialno zavarovanje / invalidsko zavarovanje; pokojninsko zavarovanje socialno zavarovanje, s katerim si zavarovanec zagotovi pravico do pokojnine; starostno zavarovanje kmetov do 1983 ki daje ob določeni starosti kmečkim zavarovancem pravico do starostne pokojnine; zdravstveno zavarovanje za primer bolezni, nesreče pri delu, poklicne bolezni ter druge začasne nezmožnosti za delo
● pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
♦ pravn. kargo zavarovanje zavarovanje tovora za več nevarnosti; kasko zavarovanje zavarovanje prevoznega sredstva za več nevarnosti; zavarovanje posojila vrnitve posojila z zastavo ali s poroki; zavarovanje za doživetje pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost
SSKJ²
zavarovánka tudi zavárovanka -e ž (á; á)
ženska, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana: zaposlene zavarovanke
// ženska, ki je socialno zavarovana: socialna zavarovanka
SSKJ²
zavarovánost tudi zavárovanost -i ž (á; á)
stanje zavarovanega: zavarovanost poti; občutek zavarovanosti / družbena, gospodarska zavarovanost
SSKJ²
zavarovátelj -a m (ȃ)
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe: zavarovatelj ladje je londonska zavarovalnica
SSKJ²
zavarováti -újem tudi zavárovati -ujem dov. (á ȗ; á)
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati rastlino pred mrazom; zavarovati poslopje z visokim zidom; zavarovati se pred udarci; zavarovati si glavo s čelado / drevo jih je zavarovalo ob nevihti, pred nevihto / tema je zavarovala beg
// s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj za uporabnika (bolj) varno: zavarovati balkon z ograjo; zavarovati planinsko pot
2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti koga (bolj) varnega pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati dekle pred nadležnim moškim; varnostniki so zavarovali predsednika / zavarovati komu hrbet
// z določenim dejanjem, predpisom narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati domača podjetja pred premočno tujo konkurenco; zavarovati redke rastline z zakonom; zavarovati posojilo z zastavitvijo česa / pravno zavarovati iznajdbo
3. z določenim dejanjem, predpisom narediti, da se kaj (bolj) ohrani: zavarovati svoje koristi, pravice / zavarovati anonimnost
4. skleniti pravno razmerje, ki zavezuje določeno organizacijo, da upravičencu povrne škodo v dogovorjenem primeru: zavarovati avtomobil, potnike, premoženje / zavarovati kaj na določen znesek; življenjsko se zavarovati tako, da se ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja, izplača določena vsota
// skleniti pravno razmerje, v katerem upravičenci združujejo denarna sredstva za denarne dajatve in druge pravice iz pokojninskega, invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva: lastnik podjetja ni zavaroval vseh delavcev / invalidsko, pokojninsko zavarovati; socialno se zavarovati
♦ alp. zavarovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečiti, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; pravn. zavarovati sledove narediti, da ostanejo določen čas nespremenjeni; šah. zavarovati kralja
    zavarován tudi zavárovan -a -o:
    zavarovan avtomobil; biti invalidsko zavarovan; zavarovane rastline, živalske vrste; z železno mrežo zavarovana okna
    ●     zavarovani železniški prehod železniški prehod z zapornicami
    ♦     alp. zavarovani plezalec plezalec, ki je pri plezanju navezan; zavarovana pot, steza pot, steza, opremljena s klini, žičnimi vrvmi
SSKJ²
závber -- [zau̯bər] prid. (á)
zastar. lep2: zavber dekleta / zavber dan
    závber prisl.:
    prav zavber jo pozdravi
    ●     zastar. zavber fejst fant zelo
SSKJ²
zavdájati -am nedov. (ȃ)
1. star., z dajalnikom zastrupljati: opazil je, da mu žena zavdaja / človeštvo si samo zavdaja
2. zastar., z dajalnikom povzročati, vzbujati: njen pogled mu je zavdajal grozo
3. zastar., v zvezi s po zaudarjati, smrdeti: vse v hiši je zavdajalo po starem; brezoseb. zavdajalo je po plesnobi
SSKJ²
zavdáti -dám dov., 2. mn. zavdáste in zavdáte; zavdál (á) z dajalnikom
1. star. zastrupiti: zavdati gostom; zavdati psu; zavdati komu z arzenikom / v obupu si je sam zavdal
2. po ljudskem verovanju uročiti: zavdati komu s čaranjem / njena lepota je mladeniču zavdala
3. zastar. zadati: zavdati komu rane / zavdati strah ljudem povzročiti, vzbuditi
    zavdán -a -o:
    zavdan je od njenega pogleda; zavdane rane
SSKJ²
zavečáti -ím dov., zavéči; zavéčal (á í) nar.
1. zakričati: jezno zaveči nanj / čuk je zateglo zavečal
2. (glasno) zajokati: otrok osramočen zaveči
SSKJ²
zavéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki je za večno: zavečno dejanje / zavečni izobčenec
SSKJ²
zavédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zavedati se: občasno bolnikovo zavedanje / zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja
● zastar. zavedanje po straneh neba orientiranje
SSKJ²
zavédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja: bolnik, ki je bil nezavesten, se spet zaveda; napol, nejasno se zavedati
2. preh. imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali česa: zavedati se sebe, sveta, življenja / odkar se zavedam, je bilo tako
// imeti v zavesti vedenje o čem in ravnati v skladu z njim: zavedati se svojega izvora, svoje narodnosti / ali se zavedaš, kdo je on veš, ti je jasno
// na osnovi kritičnega presojanja imeti v zavesti vedenje o čem: zavedati se krivde, moči; zavedati se resnosti položaja; zavedati se moramo, da so bili takrat drugačni časi / slovensko zgodovinopisje se zaveda tega problema
    zavedajóč se -a -e:
    hodil je previdno, zavedajoč se nevarnosti; napol zavedajoč se, je začutil oster vbod
SSKJ²
zavéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža: zaveden delavec, revolucionar; zaveden Slovenec; biti narodno, družbeno, politično zaveden / po vojni je bil zelo zaveden socialistično zaveden; rodil se je v Trstu v zavedni družini narodno zavedni
2. knjiž. zavesten, hoten: zavedni gibi / zavedno prikrivanje, zamolčevanje česa
● star. če ne bi bil tako zavednega duha, se ne bi rešil prisebnega
    zavédno prisl.:
    zavedno delovati za kaj; simetrija oken je zavedno porušena
SSKJ²
zavédeti se -vém se dov. (ẹ́)
1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja: poškodovanec je omedlel in se ni več zavedel; dolgo se ni mogel zavedeti / zjutraj je dolgo trajalo, preden se je zavedela popolnoma zbudila
2. preh. vključiti, sprejeti v zavest vedenje o obstajanju koga ali česa: zavedeti se okolja, sebe
// na osnovi kritične presoje vključiti, sprejeti v zavest vedenje o čem: zavedeti se nevarnosti, resnice; zavedeli so se pomembnosti dogodka; zavedel se je, kakšno napako je storil / zavedeti se svojega izvora; narodnostno se zavedeti
● star. zavedel se je iz prve začudenosti prebudil, predramil; ekspr. nisem se še dobro zavedel, že smo bili doma kmalu, hitro
Število zadetkov: 101101