žídek2 -dka -o prid. (í)
težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo
♦ fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
žídkost -i ž (í)
lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature
// fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature
// fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
žíg -a m (ȋ)
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
// v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
// v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
SSKJ²
žígažága in žíga žága medm. (ȋ-ā)
posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč
posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč
SSKJ²
žígec -gca m (ȋ)
v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec
v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec
SSKJ²
SSKJ²
žígolo tudi gigolo -a [druga oblika žígolo tudi džígolo] m (ȋ)
mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo
mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo
SSKJ²
žigósanje -a s (ọ̑)
glagolnik od žigosati: žigosanje razglednic / žigosanje izdelkov / javno žigosanje; žigosanje koga
glagolnik od žigosati: žigosanje razglednic / žigosanje izdelkov / javno žigosanje; žigosanje koga
SSKJ²
žigósati -am nedov. in dov. (ọ̑)
1. opremljati z žigom: žigosati dopise, razglednice, spričevala / žigosati zlato
♦ vet. žigosati živino
2. ekspr. označevati, opredeljevati: žigosajo ga za pijanca, kot ničvrednega človeka / hribovski čevlji so ga žigosali na poseben način
3. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: žigosati nasprotnike / žigosati privilegije
1. opremljati z žigom: žigosati dopise, razglednice, spričevala / žigosati zlato
♦ vet. žigosati živino
2. ekspr. označevati, opredeljevati: žigosajo ga za pijanca, kot ničvrednega človeka / hribovski čevlji so ga žigosali na poseben način
3. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: žigosati nasprotnike / žigosati privilegije
- žigósan -a -o:
žigosana znamka; žigosano meso
SSKJ²
žíla -e ž (í)
1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu / krvne žile
2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
// nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
// navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
// petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
// nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
● star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
♦ anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu / krvne žile
2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
// nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
// navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
// petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
// nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
● star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
♦ anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
SSKJ²
SSKJ²
žílav -a -o prid. (í)
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilave noge, roke / žilav vrat kitast
// ki ima žile: žilava kamnina / žilavo meso polno trdega tkiva, kit
2. ki se težko lomi, drobi: žilav les; žilav material; žilava trava
3. suh, z močno razvitimi kitami: žilav konj; visok, žilav moški
4. ekspr. vzdržljiv, odporen1: to je žilav rod; opomogel si bo, saj je žilav / on je žilave narave
// zelo vztrajen, nepopustljiv: pridobiti si neodvisnost z žilavim bojem; žilavo prizadevanje za napredek / žilava volja do življenja
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilave noge, roke / žilav vrat kitast
// ki ima žile: žilava kamnina / žilavo meso polno trdega tkiva, kit
2. ki se težko lomi, drobi: žilav les; žilav material; žilava trava
3. suh, z močno razvitimi kitami: žilav konj; visok, žilav moški
4. ekspr. vzdržljiv, odporen1: to je žilav rod; opomogel si bo, saj je žilav / on je žilave narave
// zelo vztrajen, nepopustljiv: pridobiti si neodvisnost z žilavim bojem; žilavo prizadevanje za napredek / žilava volja do življenja
- žílavo prisl.:
žilavo se braniti
SSKJ²
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4878
- 4879
- 4880
- 4881
- 4882
- 4883
- 4884
- ...
- 4908
- Naslednja »
Število zadetkov: 98143
Dostopnost