Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žídek2 -dka -o prid. (í)
težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo
 
fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
SSKJ²
žídinja -e ž (ī)
pripadnica judovske vere; judinja: njegova mama je židinja
SSKJ²
žídkost -i ž (í)
lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature
// fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
SSKJ²
žídov -a m (ī)
zastar. jud: židov mu je obljubil denar
SSKJ²
žídovka -e ž (í)
zastar. judinja: postala je židovka
SSKJ²
žídovski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Jude ali jude; judovski: židovski bankir / židovski praznik / židovska četrt / židovska vera vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu
SSKJ²
žídovstvo -a s (í)
1. vera, miselnost, kultura Judov; judovstvo: zgodovina židovstva
2. Judje: vse židovstvo se je vrnilo
SSKJ²
žíg -a m (ȋ)
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
// v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● 
vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ 
adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
SSKJ²
žígažága in žíga žága medm. (ȋ-ā)
posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč
SSKJ²
žígec -gca m (ȋ)
v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec
SSKJ²
žignína -e ž (ī)
pravn., nekdaj pristojbina za žigosanje meril in dragih kovin: plačati žignino
SSKJ²
žígolo tudi gigolo -a [druga oblika žígolo tudi džígolom (ȋ)
mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo
SSKJ²
žigósanje -a s (ọ̑)
glagolnik od žigosati: žigosanje razglednic / žigosanje izdelkov / javno žigosanje; žigosanje koga
SSKJ²
žigósati -am nedov. in dov. (ọ̑)
1. opremljati z žigom: žigosati dopise, razglednice, spričevala / žigosati zlato
 
vet. žigosati živino
2. ekspr. označevati, opredeljevati: žigosajo ga za pijanca, kot ničvrednega človeka / hribovski čevlji so ga žigosali na poseben način
3. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: žigosati nasprotnike / žigosati privilegije
    žigósan -a -o:
    žigosana znamka; žigosano meso
SSKJ²
žigovína -e ž (í)
pravn. žignina: plačati žigovino
SSKJ²
žíher [žihərprisl. (í)
nižje pog. lahko: žiher greste tja / žiher mi verjameš
SSKJ²
žíla -e ž (í)
1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu / krvne žile
2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
// nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
// navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
// petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
// nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
● 
star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
♦ 
anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
SSKJ²
žílast -a -o prid. (í)
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilasta noga, roka
// ki ima žile: žilast marmor / žilasta govedina polna trdega tkiva, kit
2. suh, z močno razvitimi kitami; žilav: velika, žilasta ženska
SSKJ²
žílav -a -o prid. (í)
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilave noge, roke / žilav vrat kitast
// ki ima žile: žilava kamnina / žilavo meso polno trdega tkiva, kit
2. ki se težko lomi, drobi: žilav les; žilav material; žilava trava
3. suh, z močno razvitimi kitami: žilav konj; visok, žilav moški
4. ekspr. vzdržljiv, odporen1to je žilav rod; opomogel si bo, saj je žilav / on je žilave narave
// zelo vztrajen, nepopustljiv: pridobiti si neodvisnost z žilavim bojem; žilavo prizadevanje za napredek / žilava volja do življenja
    žílavo prisl.:
    žilavo se braniti
SSKJ²
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
Število zadetkov: 98143