Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zvončúlja, f. die Schelle, Jan.
Pleteršnik
zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, (z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.-C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).
Prekmurski
zvònec -nca m zvonec: Tintinnabulum Zvonecz KMS 1780, A8b
Celotno geslo Pohlin
zvonec

GLEJ: zgvonec

Celotno geslo Megiser
zvonec -nca samostalnik moškega spola
Besedje16
zvonec sam. m ♦ P: 6 (TL 1561, DJ 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MTh 1603)
Besedje16
zvoneč del. ♦ P: 3 (TL 1561, TT 1581-82, DB 1584)
Pleteršnik
zvónək, -nka, adj. klangreich, Cig. (T.), nk.; zvonki kamen, der Phonolith, Cig. (T.); — rus.
Prekmurski
zvönéšnji -a -e prid. zunanji: Zvönêsnyi tál vüszt KAJ 1870, 52; zvönešnja je z sirove niti AI 1878, 34; pren. Greh mi zvönésnye szrecse zide premicse KAJ 1848, 240
Pleteršnik
zvoníca, f. die Glockenstube, Mur., Jan.; (lončeno blago) poje kakor zvon v zvonici, Jurč.; pred cerkvijo pod zvonico so stala dekleta, LjZv.; prostor pod zvonikom, kjer se zvoni, potezajoč za vrv, Podkrnci-Erj. (Torb.), SlGor.-C.
Pleteršnik
zvonìč, -íča, m. der Läuter, Cig.
Pleteršnik
zvoník, m. der Glockenthurm.
Celotno geslo Pohlin
zvonik

GLEJ: zgvonik

Pleteršnik
zvonikár, -rja, m. der Glöckner, der Küster, der Thürmer, Cig., Jan.
Pleteršnik
zvonikaríca, f. die Glöcknerin, die Küsterin, Cig.
Pleteršnik
zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
Pleteršnik
zvoníšče, n. der Glockenstuhl, Cig. (T.).
Pleteršnik
zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.-Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
Prekmurski
zvonìti -ím nedov.
1. zvoniti: gda szo zvoniti zácsali KAJ 1870, 130; Zvoni néba zlejpim gláſzom BKM 1789, 91; pren. Naj zvonijo i peſzmi BKM 1789, 286
2. imeti občutek zvenenja: da je po vühaj zvonilo KOJ 1845, 115
Celotno geslo Pohlin
zvoniti

GLEJ: zgvoniti

Število zadetkov: 237748