Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
strgati2 dov. → iztrgati
Svetokriški
strhljiv -a prid. 1. trhel: Ta lejſs is Libana kateri nihdar ſterhliu im. ed. m nerata (III, 609) ǀ Satorai njegovu S. Truplu nej imelu ſterhliu im. ed. s ratat (II, 571) 2. podvržen trohnenju: dusha je nebeſka, telu je ſterhlivu im. ed. s (III, 43)
Svetokriški
strhneti dov. strohneti: de bi ta ſveti Jeſik ſterhnil del. ed. m, inu pepel ratal, kakor drugem ſe sgodi (III, 305)
Svetokriški
stric -a m stric: ſtriz im. ed. sapuſti lepo erbiszhino ǀ je bil njegou Striz im. ed. Papesh Felix ta III ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza rod. ed., tete, priatela ǀ Tu meſtu Narbona … ſvoimu Strizu daj. ed. sapuſtj ǀ sa tiga volo ſe vun dà sa nje ſtriza tož. ed. ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza tož. ed. Gisberta od mertvashke bolesni
Svetokriški
striči -ižem dov. striči: On je kakor ena Ouza k' saklanju pelan, inu tih, kakor enu Jagne, pred tem kir jo ſtrishe 3. ed. (III, 252) ǀ kakor enu jagnize, kateru ſtrisheio 3. mn. (III, 465)
Svetokriški
strosen -a prid. raztresen: dokler eny s'pravo andohtio ſo molili, ty drugi ſo ſtroſene tož. mn. ž miſlily imeli (V, 30) ǀ taku ſtrosene tož. mn. ž misly imash, de ſam nevejsh kaj molish (V, 291) Etimološko upravičen bi bil nastavek → raztosen.
Svetokriški
struna -e ž struna: Struna im. ed. na Zitrah lepu danas poje (V, 294) ǀ eno ſtruno tož. ed. lepo pojezho, eno roshizo lepu zvetezho je vidil enkrat David (V, 294)
Svetokriški
strup -a m strup: ſtrup im. ed. je ena shkodliva shpisha ǀ strup im. ed. tega greha je vrshoh ǀ hujshiga ſtrupa rod. ed. ſe nenajde na semli ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa rod. ed. ǀ ta otrok tudi veniga takorshniga gleda, kateri je poln bolesni, inu ſtrupà rod. ed. ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu daj. ed. ǀ ta mladeniz je mogal ſtrup tož. ed. tega Boshiliſca premagat ǀ kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup tož. ed. ſpustiti v' S. Paula ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup tož. ed. pak paykam ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam, inu ſtrupam or. ed. pod ſemlo perpravili ǀ s'taistim strupom or. ed. is Katerim je hotela mosha vumoriti ǀ s'shauzhom, inu ſtrupom or. ed. ga napajejo ǀ ſam ſebe s'ſtrupam or. ed. je bil umuril ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom or. ed. smèshane bile ǀ Emelchilda hozhe s'strupam or. ed. vmoriti
Svetokriški
strupen -a prid. strupen: greh kadar ſerze eniga zhloveka obdà je taku ſtrupen im. ed. m, de tei dushi vezhno ſmert perneſe ǀ ta ſtrupeni im. ed. m dol. glaſſ nebo ta pervi greh ǀ je bil njega sadel ta ſtrupene im. ed. m dol. glaſſ vezhniga pogubleina ǀ Ena ſtrupena im. ed. ž kazha ſe je shonala tiga nedolshniga S. Paula ǀ kuga pride od ſtrupeniga rod. ed. m luffta ǀ greha ſe bote ble bali, kakor ſtrupene rod. ed. ž kazhe ǀ en drugi bo kaj ſtrupeniga rod. ed. s posherl ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni tož. ed. m dol. mezh nenuzali ǀ takorshno ſtrupeno tož. ed. ž kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno tož. ed. ž sheno je prenashal ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno tož. ed. ž spako te je preminila ǀ tu grenku, inu ſtrupenu tož. ed. s vinu teh grehou Hishnimu Goſpodariu pourazhash ǀ kakor pred ſtrupeno or. ed. ž kazho je bejshala ǀ je bil s'enoſtrupeno +or. ed. ž ſtrelo preſtrelen ǀ ratamo kakor ene ſtrupene im. mn. ž, negnusne kazhe ǀ nej ſo ludje temuzh strupene im. mn. ž Kazhe ǀ Hercules Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih rod. mn. kazh ǀ lufft je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh rod. mn. kazh ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga tož. ed. m ži. gada ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ nei hotel nie ſtrupene tož. mn. ž beſsede poshlushat ǀ imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne tož. mn. ž ozhy presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi, inu ſtrupenishi im. ed. m, kateri preklineio s'hudizham
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Svetokriški
student -a m študent: Ta Student im. ed. je dobru lete beſſede saſtopil ǀ gre k' enimu Studentu daj. ed. uprashat ǀ trje Studenti im. mn. ſo vkupaj veni poſteli leshali ← lat. studēns ‛učeč se’
Svetokriški
studiranje -a s študiranje, učenje: Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu daj. ed., de nuzh, inu dan v' Bukuah tizhè (IV, 445) → studirati, → študiranje
Svetokriški
studirati -am nedov. študirati: s'mladiga sazhneio v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo 3. mn. (II, 80) ǀ Oni nuzh, inu dan ſtudiraio 3. mn. (IV, 32) → študirati
Svetokriški
stvar -i ž stvar, tj. kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih živo bitje: Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
Svetokriški
stvariti -im dov. ustvariti: je bil sklenil zhloveka ſtuarit nedol. po ſvoim pildu ǀ Kadar je hotel ſtvarit nedol. Svejsde, luno inu ſonze ǀ bo na semlo prishal nove Seraphine ſtuarit namen. ǀ dushe katere ſtuari 3. ed. sa trupla, teh nevernih nebodo isvelizhane ǀ Stuari 3. ed. vſe shivali katere ſo na ſemli ǀ jeſt menem de G. Bug vſe dushe ſtuarj 3. ed., inu poſtavi v' truplu tiga zhloveka ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril del. ed. m ſemlo, inu Nebu ǀ po ſvoj Boshy podobi je mene ſtvaril del. ed. m ǀ G: Bug je tebi h' shlushbi stuaril del. ed. m ta svejt ǀ sdaj pravi, de ſe Keſsà, de je zhloveka stvaril del. ed. m na semli ǀ vſigamogozhnoſt Boshjo nej ſò posnali, katera s' nezhesar je ſtuarila del. ed. ž vſe rezhy
Svetokriški
stvarjen -a prid. ustvarjen: on je po Pjldu Boshim ſtuarien im. ed. m ǀ Mosh je bil ſtuarjen im. ed. m is perſti ǀ ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen im. ed. m ǀ de si glih po Boshim pildu je stuarien im. ed. m ǀ obena ſtuarjena im. ed. ž lepota taiſte nemore smotit ǀ shena je bila ſtuariena im. ed. ž v'Paradishi ǀ ſtuarena im. ed. ž po pildu S: Troyze ǀ vſe, Kar je ſtuarienu im. ed. s v' njemu ſtoy ǀ Bug pravi ti imash mene lubiti zhes vſe kar je ſtuarjenu im. ed. s ǀ 62. dny obene ſtvariene rod. ed. ž rezhy nej mogla vshiti ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvarjeniga rod. ed. s bo njemu super ſe poſtavilu ǀ vſe kar je ſtuarieniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvareniga rod. ed. s ǀ Je bil ſtuaril G. Bug od sazhetka tiga Svejta en pungrad sa prebivalszhe tiga zhloveka po pildu Boshim ſtuarjeniga tož. ed. m ži. ǀ preklinamo zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga tož. ed. m ži. ǀ taushenkrat ſi umadesal tvojo dusho po pildu S. Troyce ſtvarjeno tož. ed. ž ǀ nezhistost vmadesha to dusho po Pildu Boshim ſtuarjeno tož. ed. ž ǀ leta leipi zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno tož. ed. ž ǀ ludje is semle ſtuarieni im. mn. m ǀ Spomnite de ſte sa nebeſſa ſtuarjeni im. mn. m, nikar sa semlo ǀ nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni im. mn. m ǀ vy ſte ſtuarjene im. mn. ž v' nebeſſa gledat ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene im. mn. ž ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene im. mn. ž ǀ nebeſſa sa vashe vezhnu prebivalszhe ſò ſtuariene im. mn. ž/s ǀ tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rod. mn. rezhij ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rod. mn. rezhij ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rod. mn. rezhy ǀ phyſica vuzhj ſposnati laſtnusti tyh ſtuarjenih rod. mn. rezhy ǀ Iest ſim tebe s'mojm S: Resh: Teleſsom shpishal, inu zhes vſe ſtuarjene tož. mn. ž rizhy povishal ǀ on je imel oblaſt zhes vſe ſtuariene tož. mn. ž rezhy na semli ǀ de bi imeli pogledat te lepe nebeſſa sa naſſ ſtvarjene tož. mn. ž/s
Svetokriški
stvarjenje -a s stvarjenje: K' ſpomnimu ſtvarienia rod. ed. tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote (V, 360)
Svetokriški
Stvarnik -a m Stvarnik, Bog: kaj je Nash Gospud, Bug Stuarnik im. ed., inu Odreshenik ſturil is ſvoje dobrute ǀ G. Bug, kakor ſtuarnik im. ed. je. Alpha, inu Omega ǀ Oh moj Vſmileni Bug, inu Stvarnik im. ed. ǀ ſe nebote bali G: Boga vaſhiga stuarnika rod. ed. ǀ pojdem prèd oblizhe mojga Odreshenika, inu ſtuarnika rod. ed. ǀ volo tvojga Goſpuda Boga, inu ſtvarnika rod. ed. nikuli nejſi dopolnila ǀ hudizh, Kateri vſelej trahta to bogo dusho od suojga Boga, inu StvarniKa rod. ed. lozhit ǀ shelij nuzh, inu dan k'ſvojmu Stuarniku daj. ed. pojti ǀ pres vſiga konza hualo, inu zhast ſvojmu ſtuarniku daj. ed. poiejo ǀ de bi zhlovek Bogu ſvojmu ſtvarniku daj. ed. pokoren bil ǀ n'hozhemo naſha ſerza G. Bogu nashimu ſtvarniKu daj. ed. offrat ǀ de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku daj. ed. ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ hualeshin ſvojmu Stvarnjku daj. ed. ſe iskasal ǀ nej obene perglihe od ſtuari h'Stuarniku daj. ed. ſvoimu ǀ vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika tož. ed. lubi ǀ sdaj ti mene ſposnash sa tuojga Gospuda, inu ſtuarnika tož. ed. ǀ nam je shal is ſerza de tebe Nashiga ſtvarnika tož. ed. ſmò ſapuſtili ǀ je terbej s'praviga ſerza G: Boga Stvarnika tož. ed. tvojga lubit ǀ pò ſvoi navadi ſò peile, inu Svoiga Suarnika tož. ed. zhaſtile ǀ per tuoimu Gospudu, inu stuarniku mest. ed. ǀ dusha niker pozhitka ne najde, ampak v' ſvoim ſtuarniku mest. ed. ǀ en zhlovek pred ſvoim ſtuarniku mest./or. ed. ſe ponisha
Svetokriški
Suarez nepreg. m osebno lastno ime Suarez: kir ta Vuzheni Svarez im. ed. pravi ǀ Kakor ta Vuzheni Suarez im. ed. je sapiſsal ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Franciſcus Svarez im. ed. ǀ Satoraj pravi Svarezh im. ed. ǀ poterdim s' beſſedami tiga Vuzheniga Svarez rod. ed. Frančíšek Suárez, špan. Francisco Suárez (1548–1617), teolog, jezuit
Svetokriški
subdiakon -a m subdiakon: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Subdiaconi im. mn. s. Reparata (II, 194 s.) ← srlat. subdiaconus ‛pripravnik na duhovniški poklic’
Število zadetkov: 32120