Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
historija -e ž resnična zgodba: ena lepa hiſtoria im. ed., katera raunu ſamkaj dobru ſe rajma ǀ s' te historie rod. ed. Nem.N. bodò dol vſeli ǀ ſamerkajte leto hiſtorio tož. ed., katero pishe Diodorus ǀ shelij samerkai to historjo tož. ed. ǀ v' tey hiſtory mest. ed. samerka S. Zeno ǀ Vſe letu bom poterdil s' eno lepo hiſtorio or. ed. ǀ Iest navem ali ſo fable, ali pak hiſtorie im. mn. ǀ kaj te ſtare Rimske hiſtorje im. mn. pravio ǀ veliku histori rod. mn., inu Exempelnu naprej perneſsem ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie tož. mn. ǀ V' ſtarih hiſtoriah mest. mn. ſem bral ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih hiſteriah mest. mn. bral ← lat. historia ← gr. ἱστορία ‛znanje, predstava, zgodovina, preiskava’
Svetokriški
hiša -e ž hiša: obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel: Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
Svetokriški
hišen -šna prid. hišen, domač: vni EvangelsKi hishni im. mn. m dol. ozha Silnu ſe je veſselil ǀ hishni im. ed. m dol. Gospud vſem napje eno sdravizo ǀ ena hishna im. ed. ž dekla shlishi de ta mertua jo klizhe ǀ nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga rod. ed. m praga ǀ ſe prikashe enimu hishnimu daj. ed. m hlapzu ǀ Sa hishniga tož. ed. m ži. Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha ǀ obodua imata ſa hishno tož. ed. ž potrebo skerbeti ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame ſa hishnu tož. ed. s opravilu ǀ vy hishni im. mn. m Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu ǀ ſo pofarbane bile hishne im. mn. ž/s urata ǀ S. Duh hishnim daj. mn. Gospodariam pravi ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim daj. mn. uratom ǀ je vſe ſvoje hishne tož. mn. m ludy kupaj poklizal ǀ hishne tož. mn. ž duri ſaparte najde ǀ poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne tož. mn. ž rezhy perporozhit ǀ s' taiſto Kryvio nyh hishne tož. mn. ž/s urata oshkrofiti ǀ podle pak je hishna tož. mn. s opravila dopernashal ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna tož. mn. s vrata sapre hišni m domač človek, tj. prebivalec iste hiše: tem drugem hishnim daj. mn. obene shkode neſturj ǀ prepovei hishnim daj. mn. de obenimu nemò povedat ǀ sapovej hishnem daj. mn. eniga Mashnika poklizat → hiša
Svetokriški
hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
Svetokriški
hišna -e ž hišna: Mosha nej nezh shtimala, vſe hishne tož. mn. ž pod nogami je hotela imeti (V, 90) < hišna dekla; → hišen
Svetokriški
hišnik -a m hišni oskrbnik: Je bil en bogat Mosh, ta je imel eniga Hishnika tož. ed., inu taiſti je bil pred nym obdolshen, kakor de bi on bil njegovu blagu ſapravil (V, 435) → hišen
Svetokriški
hiter -tra prid. hiter: Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali … Diani jelena, ſakaj je bila hitra im. ed. ž (II, 308) ǀ Maria Diviza je taku hitra im. ed. ž (III, 337) presež.> ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe, inu farbe, ner hitreshi im. ed. m, sakaj nikuli nepozhiua (III, 522)
Svetokriški
hiteti nedov. hiteti: nimash taku hitejti nedol. shivat, de kumaj try dny shuline noſſio (V, 34) ǀ Angely ſo hiteli del. mn. m shivat, inu taku rekozh is Angelzou shnidary ratali (V, 32)
Svetokriški
hitro prisl. hitro: shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko: ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
Svetokriški
hitrost -i ž hitrost: v' hitroſti mest. ed. Seraphine premaga (III, 337)
Svetokriški
Hizidor(us) -ra m osebno lastno ime Izidor: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmetij S. Hiſidora tož. ed. (II, 194) → Izidor(us) 2.
Svetokriški
hlače hlač ž mn. hlače: Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh rod. mn. nenoſite (V, 66) ǀ en meſſiz je hlazhe tož. mn. noſſila (IV, 346) ǀ Shnidar ne more jejſti dellu ſvojh rok, namrezh jope, suknje, hlazhe tož. mn. (IV, 419 s.) < slovan. *xőlči ← vlat. calcea, prim. lat. calceus ‛čevelj, nizek škorenj’
Svetokriški
hladiti nedov. hladiti: je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat … luftu de ga imà hladiti nedol. (V, 244) ǀ bi bil imel poſtavit mersle rezhy, de bi ga hladile del. mn. ž (V, 548)
Gemologija
hládna svetlôba -e -e ž
Svetokriški
hlapčič -a m fant, neporočen moški: videm de Vdòvizi, inu hlapzhizhi im. mn., dekelze, inu Vduve ſo h'tej miſi ſa vadle tekli (V, 80) ǀ hlapzhizhi im. mn., inu deklizhe; pushilzi, zukar, inu marzapan, pomenio te troshte, inu veſſelje katere v'tem ſtanu vſhivat menio (V, 81)
Svetokriški
hlapčiček m fantiček: Leta je ena Pripvviſt: Kakor ſe en Hlapzhizhek im. mn. navadi, taku on od tiga nepusty, kadar ſtar poſtane (III, 594) Citat iz SP na začetku pridige, prevod pred tem navedenega lat. besedila Proverbium eſt: Adoleſcens juxta viam ſuam, etiam cum ſenuerit, non recedet ab ea.
Svetokriški
hlapec -pca m hlapec: hlapez im. ed. je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja ǀ Oneſimus je bil Hlapz im. ed., inu vener je isvelizhen ǀ hlapiz im. ed. ſe je predolgu mudil damu priti ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga hlapza rod. ed. ǀ Vni Capitan je proſſil sa sdrauje ſvojga klapza rod. ed. ǀ hlapzu daj. ed. deſet taushent centou denariu ſi shenkal ǀ Gospud hlapzo daj. ed. sapovei nehat ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza tož. ed. ǀ sazhneo s' mislio, aku nikar s' beſſedo gouorit s' hlapzam or. ed. ǀ hlapzy im. mn. vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko pò reznie ǀ hlapzi im. mn. tezheo vrata operat ǀ ta nepametna shivina ſo tuoij hlapzij im. mn. ǀ Zhegar ſmò hlapezy im. mn. ǀ pred Bogam ſo ponishani klapzij im. mn. ǀ Gospodary ſe toshio zhes sanikornoſt ſvoyh hlapzou rod. mn. ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu rod. mn. opraulat ǀ sapovej hlapzom daj. mn. de ga imajo oſtrashit ǀ hishni Gospud sapovei hlapzam daj. mn., de imaio vſaketirimu en glaſſ vina natozhit ǀ je bil poslal ſvoje hlapze tož. mn. na vſe vogle uabit na ohzet
Svetokriški
hleb -a m hlebec: vſak dan polovizo hleba rod. ed. je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ je imel en ſam hleb tož. ed. kruha ǀ k' temu martvimu ſo dua velika hleba tož. dv. kruha pokopali ǀ Chriſtus Jogre poprasha: kulikajn hlebu rod. mn. imate ǀ poſodi ty meni try hlebe tož. mn. < pslovan. *xlě̋bъ ← germ. *hlai̯ba- ‛kruh’
Svetokriški
hlev m hlev: ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh tož. ed. ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo (I/2, 39) < pslovan. *xlě̑vъ ← pgerm. *hlai̯u̯a- ‛jama, prostor pod zemljo’
Gemologija
hodgkinsonít -a m
Število zadetkov: 11486