Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
srcẹ̑ -ȃ s
Svetokriški
srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
Svetokriški
srčan -čna prid. 1. srčen, pogumen, vnet: Rainerius, de ſi lih je bil en ſerzhan im. ed. m Vojſſak, de obeniga ſe nej preſtrashil ǀ ſam Dauid je bil taku ſrezhin, inu ſerzhan im. ed. m, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ lep kakor Abſolon, mozhan kakor Sampſon Sarzhan im. ed. m kakor David ǀ David je bil en star satopen, inu serzhan im. ed. m vojshak ǀ ta ſerzhni im. ed. m dol. Christuſhau ſhlushabnik, s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ kam ſi ſe nepravil ò moj ſerzhni im. ed. m dol. Vojshak ǀ Debora ta ſerzhna im. ed. ž shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Taista serzhna im. ed. ž Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga rod. ed. m Generala Anibala ǀ ob zhaſſu te ſerzhne rod. ed. ž Judith ǀ Kadar pak je bil od ſmerti gori vſtal je bil perglihan enimu serzhnimu daj. ed. m levu ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu daj. ed. m Vojszhaku ſturili ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni daj. ed. ž Postojni ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga tož. ed. m ži., modriga, inu ſvestiga Generala Iephte ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno tož. ed. ž poſtojno ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem or. ed. m, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno or. ed. ž vojsko pod tu maihinu meſtu Hai ǀ Vy ò ſerzhni im. mn. m Vojshzaki, kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni im. mn. m Paſtery ſo bily ratali ǀ te verne dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne im. mn. ž rataio, de lahku te peklenske ſaurashnike premagaio ǀ de bi 30000. Serzhnih rod. mn. Turkou mogli premagat ǀ della teh ſerznih rod. mn. Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ te ſlabe ſturi mozhne, te strashne ſturi ſerzhne tož. mn. m primer.> Je bilu vezh Generalu vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: im. mn. m Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ ſo pokornishij, inu serzhneshij im. mn. m kadar suojga krajla vidio presež.> Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh rod. mn. shlonerjou 2. pripadajoč srcu: nam je tudi dal to ſerzno tož. ed. ž vodo, katera je tekla is njegove desne ſtrani ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe, inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni mest. ed. ž vodi ǀ leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni mest. ed. ž vodi vſeti
Celotno geslo
Etimološki
Svetokriški
srčece -a s srčece: Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij, inu nijh serzhiza tož. mn. vun sresali (I/2, 120)
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Svetokriški
srčno prisl. srčno, pogumno, vneto: Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ Li ſerzhnu pojdi v'ægypt, Sakaj bom tebi pomagal ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem ǀ mertuaſhke shlake ſerzhnu preneſſe ǀ te paklenske lintvorne, de taiſte bomo ſarzhnu premagali ǀ szersnu odgovorij Balaam primer.> inu sa volo tiga ſerzhnejshi ſe ſponesli
Celotno geslo
Etimološki
Svetokriški
srčnost ž srčnost, pogum, vnema: od gnade S. Duha pride naſha muzh, inu ſerzhnust im. ed., is katero premagamo vſe skushnave hudizhave ǀ nebò mogla premagat ſerzhnoſt tož. ed. S. Agathe ǀ je imel takorshne Syny, kateri skuſi nyh ſerzhnoſt tož. ed., veliko saſtopnoſt, inu zhednoſt nesrezheno zhaſt ſi ſo sadobili ǀ Katero ſerzhnust tož. ed. od Marie Diuize spomina S. Bonauentura
Celotno geslo
Etimološki
sȓd -a m
Svetokriški
srd -a m srd, jeza: nam ſe ſdy, de je ſerd im. ed., inu shtrajfinga ǀ ſèrd im. ed. tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku ǀ ſe boij ſerda rod. ed. Boshiga ǀ de bi ſe imeli varvat, inu sdershat od iese, inu Serda rod. ed. ǀ vidish te ſerdite noge Boshje, katere po ſemli s'ſerda rod. ed. terkajo ǀ de bi njega pravizhni ſerd tož. ed. vtalashil ǀ de bi ta pravizhni Serd tož. ed. Boshij utalashil ǀ s'suojo pohleuno proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt tož. ed. vtalashila ǀ miloſt ſe bò preobernila v'ſerd tož. ed. ǀ ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi mest. ed. ǀ gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom or. ed. Boshjm ǀ boganerodna shena s'velikim serdom or. ed. odgovorji ǀ sapovej s' velikem ſerdam or. ed., de imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit
Celotno geslo
Etimološki
Svetokriški
srdit -a m srdit, jezen: Sdaj pravi de je ſerdit im. ed. m ſavolo teh grehou ǀ Gospud ſerdit im. ed. m rata ǀ Bug ſe bo ludem perkasal Serdit im. ed. m, inu reshalem ǀ Ta ſerditi im. ed. m dol. iesni zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Ceſsariza je bila sardita im. ed. ž, inu je njega kregala ǀ popade shkaff, inu ſerdita im. ed. ž tezhe k'potoku pò uodo ǀ je potalashil ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga rod. ed. m Alexandra ǀ Eſther bò gnado meni od tiga pravizhnu ſerditega rod. ed. m Nebeſkiga Aſsvera ſproſila ǀ glaſs tega reshaleniga, inu pravizknu Serditiga rod. ed. m Boga ǀ je potalashila tiga ſerditiga tož. ed. m ži. Davida ǀ ſerditega tož. ed. m ži. mosha bosh potoleshila ǀ videm tiga pravizhnu ſarditiga tož. ed. m ži. Rihtaria Nebeskiga ǀ vezhkrat ſi vidil tu ſerditu tož. ed. s oblizhe Boshje ǀ kadar bodo pogledali v'taiſtu serditu tož. ed. s oblizhe Boshje ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu reshalenu, inu ſertitu tož. ed. s ſerzè Boshje ǀ ste taku ſerditi im. mn. m de vni ſe je sazhel s'vamij praudat ǀ te jeſne ſardite tož. mn. m ludij krotke ſturj
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1467
- 1468
- 1469
- 1470
- 1471
- 1472
- 1473
- ...
- 1894
- Naslednja »
Število zadetkov: 37866
Dostopnost