Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
srdȋtež – glej sȓd
Celotno geslo Etimološki
srdīti – glej sȓd
Svetokriški
srditi se -im se nedov. srditi se, jeziti se: Samy zhes ſebe imamo ſe ſerditi nedol., aku hudu nam ſe godj ǀ Sabſtoin ſe ſerdish 2. ed. ti S. Baſilius ǀ Sabſtoin ti S. Baſilius ſe sèrdish 2. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj 3. ed. zhes takushnu govorjenie ǀ Kir ſe s' ſvojm bratam ſerdj 3. ed. ǀ Ieremia mozhnu ſe toshi, inu ſerdi 3. ed. zhes lete, kateri njega ſe naboje ǀ Se ſerdite 2. mn. vy Goſpoda, Kadar vashi hlapzi, inu dekle, vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ nikar ſe ne ſerdi vel. 2. ed., nikar ſe nekregai ǀ ſami zhes ſebe ſerditeſe vel. 2. mn. dokler s' vashmi grehy perſilite lete ſtvary de vam shkodio ǀ neieſiteſe, neſerditeſe +vel. 2. mn. ǀ David tudi ſe je ſerdil del. ed. m zhes lete greshne ǀ dokler ſmò brata, bi bil velik greh kadar bi ſe ſerdila del. dv. m, inu kregala ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili del. mn. m
Svetokriški
srdito prisl. srdito, jezno: ta bolni ſerditu odgovorij ǀ takrat Ceſar ſerditu mu odgovorij ǀ Demetrius ſerditu je bil odgovuril
Celotno geslo Etimološki
srdȋtost – glej sȓd
Celotno geslo Etimološki
srẹ̄bati -am in -ljem nedov.
Celotno geslo Etimološki
srẹ́bniti – glej srẹ̄bati
Celotno geslo Etimološki
srebrár – glej srebrọ̑
Celotno geslo Etimološki
srebrīti – glej srebrọ̑
Celotno geslo Etimološki
srebȓn – glej srebrọ̑
Svetokriški
srebrn -a prid. srebrn: Cain od sazhetka je bil slat, inu ſrebern im. ed. m sa volo njegove nedolshnoſti ǀ leta je vshe ſgubil slatu, inu je li ſrebern im. ed. m ǀ samerka Capitan de ta ſreberna im. ed. ž skleda je njemu ukradena ǀ Pride ena muha veno leipo piſſano kambro, v' kateri ſe najde veliku ſreberne rod. ed. ž, inu slate poſſode ǀ eno ſreberno tož. ed. ž shledo je bil ukradil ǀ s' ſvojm ſrebernem or. ed. s, inu slatem oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ imà duej trobenti ſreberni tož. dv. ž puſtiti sliti ǀ taiſte ſtebri ſo bily ſreberni im. mn. m ǀ na majſti slateh, inu ſrebernih rod. mn. danariou ſo vſſiniate danarie imeli ǀ molio leſſene, shelesne sreberne tož. mn. m, inu slate Pilde ǀ je bila tudi te slate, inu ſrebrne tož. mn. m malike, ali Bogove vſela ǀ ſreberne tož. mn. ž podkuvi, inu bersde ſo imeli ǀ v' ſrebernih mest. mn., inu v' slatih kelihih ǀ v'srebernih mest. mn., inu v'slatih sKledah ga goſti ǀ beſſede eniga Miniha Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi or. mn. pushtobi
Celotno geslo Etimološki
srebrník – glej srebrọ̑
Svetokriški
srebrnik -a m srebrnik: Chriſtuſa je bil faratal, inu ſa 30 ſrebernikou rod. mn. predal ǀ tiga nedolshniga Josepha Ismaeliterjom sa 20 ſrebernikou rod. mn. Bratje ſo bili predali ǀ priklinaite pamet Judesha Iskariota, kateri sa 30. srebernikou rod. mn. je bil pradal, Chriſtuſa
Celotno geslo Etimološki
srebrnīna – glej srebrọ̑
Celotno geslo Etimološki
srebrọ̑ -ȃ s
Svetokriški
srebro -a s srebro: ner shlahtnishi je ſlatu, inu ſrebru im. ed. ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra rod. ed. Kakor Themiſtokles ǀ tulikajn slata, inu srebra rod. ed. ſo ony udobili ǀ Jeſt vezh lubem en koſſ slata, inu ſrebrà rod. ed., kakor Tebe ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru tož. ed. ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù tož. ed., inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ ſa ſrebram or. ed. bron, ſa bronam shelesu ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom or. ed., inu s' ſlatom ǀ s'ſlatam, inu s'ſrebram or. ed. živo srebro živo srebro: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, Mercurius shivu ſrebru tož. ed.
Celotno geslo Etimološki
srẹ́ča -e ž
Svetokriški
sreča -e ž sreča: Ta nar mozhneshi je ſrezha im. ed., sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha im. ed., temuzh ſila ǀ Taletes pak bi rekal, nezh bulshiga nej, kakor srezha im. ed. ǀ je njeſrezha +im. ed. de nej konez vſela ǀ Ozha nema obene ſrezhe rod. ed. v'ſvojh ſynovih ǀ obene srezhe rod. ed., inu shegna nima, ob uſe pride, kruha strada ǀ njega neſrezhi ſe veſselish, inu Srezhi daj. ed. ſi nevoshlivu ǀ ty ſtari Ajdje kadarkuli ſo ſrezho tož. ed. imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho tož. ed., ali neſrezho ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho tož. ed. iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio ǀ Kaj bi meni pomagalu de bi jeſt imel taKushno strehzo tož. ed., KaKor Krail Salomon ǀ Po moj veliki ſrezhi mest. ed. ſim bil moje ozhy v' Nebeſſa polsdignil ǀ po nij srezhi mest. ed. Christuſa najde per shterni
Celotno geslo Etimološki
srẹ̑čanje – glej srẹ̑čati
Celotno geslo Etimološki
srẹ̑čati -am dov.
Število zadetkov: 37866