Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Svetokriški
Svetokriški
natekniti dov. natakniti: sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin natekniti nedol., inu pozhaſsu ſpezhi (I/1, 183)
Svetokriški
Svetokriški
natihoma prisl. na skrivaj: Po nozhi na tihama je s' poſtele vſtaiala ǀ po nozhi na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ she teshku morimo na tihamà pred ſpovednikam yh ſposnati, inu nikar ushe ozhitnu → natihom
Svetokriški
natirlih1 nepreg. prid. naraven: Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih im. ed. m ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal, de Xeuxes je menil de nej smalan temuzh natirlih im. ed. m ǀ leta tozha nej naterlih im. ed. ž, ampak skuſi Zupernio ǀ leta bolesan nej bila naterlih im. ed. ž, temuzh shtrajfinga Boshija ǀ leta je bila ena natirlih im. ed. ž shaloſt ǀ tize ſo menile, de je pravu naterlih im. ed. s grosdje ǀ ima naterlih tož. ed. ž vurozhino ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah biti v' naterlih mest. ed. ž vishi ǀ nej mogozhe v' natirlih mest. ed. ž vishi ǀ Vſe letakushne shaloſty, inu grevinge ſo natirlih im. mn. ž ← nem. natürlich ‛naraven, naravno’
Svetokriški
natirlih2 prisl. naravno: Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra ǀ Zeuxis je bil ſmalal taku naterlih tu grosdje ǀ mokruta, inu urozhina naterlih je iszerana → natirlih1
Svetokriški
Svetokriški
nato prisl. nato: Na tu Lucifer k'njemu pravi ǀ na tu pertezhe Krajleua uahta ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu: pojdi ti, inu bosh nash Krajl ǀ obene huale mu nedate, temuzh she natu ga reshalite ǀ na tuga s'postele slezhe, inu sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin natekniti
Svetokriški
natočiti -im dov. natočiti: imaio vſaketirimu en glaſſ vina natozhit nedol. (V, 235) ǀ ſi puſtish en glaſſ dobriga vina natozhit nedol. (V, 438) ǀ ſi natozhi 3. ed. en glaſſ (V, 169)
Svetokriški
natrositi dov. potrositi: vashe glave na pepelnizo ſte pred Mashnikam perpognili, de s' pepelam yh je natroſſil del. ed. m (V, 176)
Svetokriški
natura -e ž natura, narava, lastnost: Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’
Svetokriški
naturalist -a m naravoslovec: Pravio Naturaliſti im. mn., de Lintvorn v'pushzhavi zhaka to divio kamelo ǀ Naturaliſti im. mn. pisheo od teh divyh pſsou ǀ kakor pisheio ty Naturalisti im. mn. ← srlat. naturalista ‛naravoslovec’
Svetokriški
naučiti -im dov. naučiti: ſam Chriſtus naſs je hotel nauuzhiti nedol. ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti nedol. saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ n'hozhete vashe mlade otrozhizhe navuzhiti nedol. to S: Molitvo ǀ My ſe nemorimo navuzhiti nedol. ſapuvidi Boshje ǀ ſam Christus naſs je hotel navuzhite nedol. ǀ deſſet ſapuvidi na vuzhiti nedol. ǀ de ſi lih edn ſe perpravi poprei, inu dobru nauzhi 3. ed. vener v' zhaſſih ſe ſmoti, inu fali, ter s' shpotam oſtane ǀ Mojſter navuzhj 3. ed. fante pejti ǀ kar Anſhik ſe navuzhj 3. ed., letu Anſhe ſna ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi, inu ſe navvzhy 3. ed. ǀ poprej ſe fliſſnu od ſunai navuzhè 3. mn., kar imaio ozhitnu govorit ǀ Eden je bil navuzhil del. ed. m v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit ǀ gdu je navuzhi del. ed. m Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil del. ed. m Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni dar pohleunu sahvalit naučiti se naučiti se: aku poprej ſe nej nevuzhil +del. ed. m malzhat ǀ ſo ſe navuzhili del. mn. m S.S. TROYZO zhaſtiti ǀ Vij ſte ſe nevuzhili del. mn. m, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz
Svetokriški
naugmerati dov. pomnožiti: Eliſius je bil taku naugmeral del. ed. m uni ſereptanski Uduvi enu malu moke, de nikuli vezh kruha taiſti Uduvi nej premankalu (III, 281) ǀ imaio yh reslomit, inu tem lazhnem podeliti, aku hozheo, de G. Bug bo taiſtom naugmeral del. ed. m (V, 417) → gmerati se
Svetokriški
nauk -a m nauk: lepu meni shlushi danas taiſti lepi navuk im. ed. ǀ obeniga dobriga nauka rod. ed. nej hotel poshlushat ǀ grosdie tiga dobriga exempelna, inu navuka rod. ed. ǀ je k' tvojmu nauku daj. ed. sapiſſanu puſtil S. Bernardus ǀ letu bodi nam rezhenu k' navuku daj. ed. ǀ kakor nam k'navuku daj. ed. ſam od ſebe pravi ǀ shlushai moj navuk tož. ed. ǀ S. Bernardus ta lepi navuK tož. ed. vam da ǀ Ovidius ta lepi nauk tož. ed. da Firshtom ǀ ſam dober nauuk tož. ed. je dershala ǀ lep navok tož. ed. nam da Imperfectus ǀ sklenem s'taistem lepim navukam or. ed. ǀ je dal ſvoje shaze teh Svetih Sacramentou, inu lepih nauku rod. mn. ǀ imate danas ſa doſti Exempelnu, inu lepih navku rod. mn. ǀ ſo fliſnu kupzhovali, njegovim ſvetem navukom daj. mn. pokorni bily ǀ v' Bukvah tiga Philoſopha lepe nauke tož. mn. najdeio ǀ kateri taku shkodliue navuke tož. mn. dajò ǀ ene lepe navke tož. mn. bom dal ǀ ſe bom pofliſſal taiſto ogrebenzhat s' lepimi navuki or. mn.
Svetokriški
Naum m osebno lastno ime Nahum: Ga obyſzhe Prerok Naum im. ed., ter sklene, de mu ſe nemore pomagat (V, 114) Náhum, prerok (SP Nah 1,1)
Svetokriški
navada -e ž navada: ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
Svetokriški
navaditi -im dov. navaditi: imamo leto vezhkrat skuſi premishlovaine gledat, inu nasho pamet, inu volo navuzhiti, inu navadit nedol. kaku ſe ima ſponeſti navaditi se navaditi se: imamo ſe nauadit nedol. nasho perſono katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta pervi krat, kadar ſe opijani ga glava bolj, de nemore cello nuzh ſaſpati, kadarpak ſe navadi 3. ed., nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ ta pervi krat njemu teshku naprej pridi arznio vſeti, s'zhaſsam pak ſe navadi 3. ed. ǀ de bi ſe navadil del. ed. m, karkuli ſe je njemu sgodilu volnu je is rok Boshyh prejel ǀ njegova ura prishla te ſmerti ſe nej bil preſtrashil, ampak kakor ſe je bil poprej nauadil del. ed. m, inu perpravil
Svetokriški
navajen -a m navajen: Balaam je bil navajen im. ed. m s'hudizham andlat ǀ Venerabilis Beda pishe od eniga kateri je bil navaien im. ed. m sa vſako beſsedo rezhi: hudizh me vſemi ǀ sakaj je nauajen im. ed. m opyanit se ǀ s' mladiga je bil navein im. ed. m imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu ǀ je bila navajena im. ed. ž po lepeh proſtorneh gradeh prangat ǀ Moja shena je nauajena im. ed. ž vſe napek ſturiti ǀ ona nej neuaiena im. ed. ž dellat ǀ neuprasheio kaj s'ene terme, inu nature je, inu kaku je neuajena im. ed. ž ǀ Tedaj nej vpanja de bi takorshni navajeni im. mn. m greshniki mogli isvelizheni biti ǀ vy kateri ſte navaieni im. mn. m li semlo gledat ǀ nihdar nej ſo bily navaienj im. mn. m hudizhu ſe super Stavit
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 191
- 192
- 193
- 194
- 195
- 196
- 197
- ...
- 622
- Naslednja »
Število zadetkov: 12427
Dostopnost