Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
opran -a prid. opran, očiščen: kadar grob zhiſtu opran im. ed. m, inu oſnashen bi bil (II, 55) ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana im. ed. ž s'vodo S. Kersta (I/2, 151)
Svetokriški
oprati operem dov. oprati, umiti: de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe oprati nedol. ǀ Magdalena s'ſolsami Ieſuſave noge opere 3. ed. ǀ ſvojo rano dobru opere 3. ed., inu supet ſe sazelli ǀ Operi vel. 2. ed. s'tuoijmi ſolsami S. S. Rane Chriſtuſa Iesuſa ǀ Operij vel. 2. ed. tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu te ſpuvidi ǀ ſvoje roke opral del. ed. m ǀ ſe je bila sgrevala, inu s' ſolſſami ſvoje madeshe oprala del. ed. ž ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali del. mn. m oprati se oprati se, umiti se: ima sedemKrat ſe oprati nedol. v'tem potoKu Iordanu ǀ ſedemKrat ſe opere 3. ed. ǀ operiſe vel. 2. ed. v' tej gorki Sveti Reshni krivy ǀ ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral del. ed. m
Svetokriški
opravilo -a s opravilo, opravek: obenu opravilu im. ed., inu oben ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ zhlovik ima tulikain opravila rod. ed. de nevej kej mu glava ſtoj ǀ ter bi posabil na opravilu tož. ed. njemu sapovedanu ǀ ta Gospud po ſvoym opravilu mest. ed. je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat ǀ per ſvojm delli, inu opravili mest. ed. ǀ sa tiga volo s'glih opravilam or. ed., nej ſó glih lon imeli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil rod. mn. ǀ sa drugih opravil rod. mn. volo ǀ prezej ſo vſe druge opravila tož. mn. ſapustili ǀ imamo vſe druga oprovila tož. mn. naſtran puſtiti ǀ v'teh poſvejtnih opravilah mest. mn. ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah tega ſvèjta, inu Meſsa, v'shlushbi pak Boshij, inu v'opravilah mest. mn. nashe dushe taku leni, traglivi inu zagovij ǀ v'teh poſvetneh oprovilah mest. mn. ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi opravilami or. mn. okuli hodit
Svetokriški
opraviti -im dov. opraviti, narediti: lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit nedol. ǀ vidi de s'lepim nezh nemore opravit nedol. ǀ vener nej nezh mogal oprauit nedol., sakaj nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit ǀ kumaj najdem tulikajn zhaſsa, de moje potrebnu dellu opravim 1. ed. ǀ kar leta tebi sapovej ti fliſsik oprauish 2. ed. ǀ molituo opravi 3. ed., ter gre pozhivat ǀ kadar deſſetine pravizhnu Mashnikom neopravite +2. mn. ǀ Pravizhnu opravi vel. 2. ed., kar je pravizhniga ǀ Opravite vel. 2. mn. prau kar opraulate de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ en Krajl bo vezh opravil del. ed. m s'mezham te pravize, KaKor s'rosho te dobrute ǀ Je bila shleht opravila del. ed. ž una lepa dekelza, od katere ſim bral, de dua Gospuda ſta jo snubla ǀ gledajte, de pravizhnu, inu s'ſtraham Boshjm vaſhe dellu bote opravili del. mn. m
Svetokriški
opravljanje -a s opravljanje, tj. slabo govorjenje o kom: polsot ſe najde offert, ohernia, ardria, ſaurashtvu, opraulajne im. ed., nezhiſtoſt ǀ Nehajte vy shene od offerti, marmraina, opraulaina rod. ed., nevoshlivoſti, inu pohushainia ǀ aku skuſi tvoje opraulaine tož. ed. ſi taiſto perſono v' shkodo perpravil ǀ skuſi grehe … oprauleine tož. ed. etc. ratamo kakor ene ſtrupene, negnusne kazhe
Svetokriški
opravljati1 -am nedov. opravljati, tj. izvrševati: enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu opraulat nedol. ǀ neopraulash +2. ed., kar je v' Teſtamenti sapovedala ǀ mashe sapushene sa mojo dusho neopraula +3. ed. ǀ Opravite prau kar opraulate 2. mn. de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ dellaunik pak je vash, shiher vasha della opraùlate 2. mn. ǀ Svete Mashe sa nas neopraulate +2. mn. ǀ dobru, inu pravizhnu opraulaio 3. mn. nyh shlushbo ǀ cilu taiſte Mashe neoprauleio +3. mn., katere v' Teſtamenti ſo ym sapovedali opraulat ǀ deſſetine je pravizhnu opraulal del. ed. m ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala del. ed. ž molila ſpoveduvala, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla
Svetokriški
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
Svetokriški
opravljavec -vca m opravljivec: kaj sdaj mislish ti opraulauz im. ed. ǀ Poidi ti opraulaviz im. ed. poverni ſpet tu dobru imè uni personi ǀ Shtraifai Gospud tiga lashniviga opraulauza tož. ed. ǀ opraulauzi im. mn. gledaio de kakorshen tadu per ſvojmu blishnimu samerkajo ǀ opraulauzy im. mn. ſtu sguvorou najdeio, kateri vener nezh ym nepomagaio ǀ Ne bodi v' tovarshtvi teh opraulauzou rod. mn. ǀ takorshne opraulauze tož. mn., inu marmrauze Sam Bug ſaurashi
Svetokriški
opravljen -a prid. opravljen, izvršen: dokler je bil offer opraulen im. ed. m ǀ ste sagvishani de zhinsh vam bode obraulen im. ed. m ǀ kakor te perve Mashe ſo opraulene im. mn. ž, aku is viz nej reshena, more ſtu leit terpeti, de obedn vezh na taiſto nespomni ǀ Jeſt menem de vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna, gledaite tedaj de bodo is takorshnem ſerzam opraulene im. mn. ž/s, de lon tudi per Bugu bote doſegli
Svetokriški
Oracius m osebno lastno ime Horacij: kar pishe Oratius im. ed., de je bil en mosh Opimius is imenam, leta je bil bogat, ali ſilnu skop (IV, 224) Opimius je oseba iz Horacijeve satire Quae virtus et quanta; → Horacius.
Svetokriški
orati orjem nedov. orati: raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat nedol., kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat ǀ vuoly nej ſo hoteli taku fliſik orati nedol. ǀ ſo shlij vun na nijve orat namen. ǀ kulikain terpi kadar orje 3. ed., ſeje, inu shajnie ǀ je oral del. ed. m, koppal, inu ſyal ǀ v'tem kir je oràl del. ed. m ǀ Angelij sa na mejſti njega orali del. mn. m, inu dellali
Svetokriški
orator -ja m govornik: Sa tiga volo tudi Oratory im. mn., Poeti, inu piſſary … ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy peruti te huale do Nebeſs polsdignit (III, 269) ← lat. ōrātor ‛govornik’
Svetokriški
orden -dna m samostanski red: Orden im. ed. pre terdt je njemu naprej pershil ǀ ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna rod. ed. ǀ povishan sa Generala tiga Seraphinskiga Ordna rod. ed. S. Franciſca ǀ je bil ſtopil v' ta Sveti Orden tož. ed. S. Benedicta ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden tož. ed. ſtopi ǀ v' Ordni mest. ed. oſtane, veliko pokuro della ← nem. Orden ← lat. ōrdō ‛red, vrsta’
Svetokriški
ordinaria cit. → Glossa (ordinaria)
Svetokriški
ordinga -e ž urejenost, red: v' pakli, kir nej obene ordinge rod. ed. ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi daj. ed. teh ſvesd ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa vſe rezhy veno dobro ordingo tož. ed. poſtavit ǀ ſvejsde ſò v' ſvoj ordingi mest. ed. ſtale, inu tekle ← srvnem. ordenunge ‛urejenost, red’
Svetokriški
Oreb m zemljepisno lastno ime Horeb: pres truda na ta ſilnu viſoki hrib Oreb im. ed. je bil prishal ǀ ſo ſe potſtopili taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb im. ed. poſtavit ǀ je bil prishal na ta Sveti hrib Oreb im. ed. → Horeb
Svetokriški
oreh -a m (sad) oreh: kadar ſe ſaina de terde orehe tož. mn. griſe (V, 79) ǀ kadar bi ti vidil eniga zhloveka de imà shtery ozheſſa de ena Hrushka rodj zheshne, inu orehe tož. mn. (V, 448)
Svetokriški
orel -rla m orel: oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
Svetokriški
Orest(es) -ta m osebno lastno ime Orest: Pylades, kateri na mejſti ſvojga priatela Oreſta rod. ed. je hotel umrejti (III, 248) Orést, gr. Ὀρέστης, v gr. tragediji sin Agamemnona in Klitajmnestre
Svetokriški
Orfeus m osebno lastno ime Orfej: Orpheus im. ed. vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske ǀ kai s'en Orffeus im. ed. vaſs bode vukaj spravil ǀ Orffeus im. ed. je bil trosht, inu veſſelje teh Bogou Órfej, gr. Ὀρφεύς, bajeslovni pevec
Število zadetkov: 12427