Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
oslov -a prid. oslov: ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel
Svetokriški
osmero štev. osmero: oſmiru im. mn. jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana (I/1, 114)
Svetokriški
osmi -a štev. osmi: ta oſſmi tož. ed. m dan ſo bily Chriſtuſa obresali (V, 271) ǀ leta vsaku lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim tož. ed. m dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko (I/2, 82) ǀ NA OSMO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/1, 204)
Svetokriški
osmo prisl. v osmič: ſedmu poshle tozho, oſmu poshle kobilize (IV, 188)
Svetokriški
osmoditi (se) dov. osmoditi se: ſe boym oſmuditi nedol. (II, 114)
Svetokriški
osmojen -a prid. osmojen: de ſi lih je bil od ſunaj oſmuien im. ed. m, vener snotri je imel eno lepo dusho ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen im. ed. m, s' shupo oblit ǀ oſtane oſmojena im. ed. ž, inu polna ſay ǀ ſo bli gardi, inu oſmujeni im. mn. m na dushi ǀ eni zherni, oſmujeni im. mn. m kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali ǀ vſy óſmujeni im. mn. m, inu ſeshgani hodio ǀ kotle v'kuhini nuzaio, ſo vſy vmasani, oſmojeni im. mn. m Zapisi s korenskim -u- so pod vplivom gorenjščine (Tomšič 1930: 5).
Svetokriški
osnažen prid. osnažen, očiščen: kadar grob zhiſtu opran, inu oſnashen im. ed. m bi bil (II, 55)
Svetokriški
osnažiti dov. osnažiti, očistiti: ozhiſtit, inu oſnashit nedol. ǀ hozgemo s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit nedol. ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila del. ed. ž ǀ per tei S. pokuri, s'kuſi katero bote osnaſhili del. mn. m vaſhe vmadeſhene dushe
Svetokriški
osramotiti dov. osramotiti: Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel, inu jo osramotel del. ed. m pred Israelskom folkam (I/2, 108)
Svetokriški
osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.
Svetokriški
ostajati -am nedov. čez ostajati preostajati: nej dadò ty bogati, premoshni, katerim zhes oſtaia 3. ed., nikar my, katirem vezhkrat permanka (V, 417) ven ostajati izostajati, umanjkati: Pilatush kadar letu shlishi, de Ceſſarjavo gnado bò sgubil, misly ne bo dobru sa mene, inu sa moje otroke, sakaj jeſt bom ob mojo shlusho prishu, bom moje plazhilu, inu lon sgubil, shenkinge bodo vun oſtaiele del. mn. ž (IV, 294)
Svetokriški
ostaniti dov. ostati: kaku malu ſe yh najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit, temuzh rayshi v'njeh negnuſni bolesni oſtanit nedol. ſi isvolio (I/1, 145) → ostati
Svetokriški
ostarija -e ž gostilna: v'ostariah mest. mn. ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva (I/1, 227) → oštarija, → hoštarija
Svetokriški
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Svetokriški
oster -tra prid. 1. strog: de ſi lih je bil en oſter im. ed. m Pridigar ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster im. ed. m ǀ sledna lepota ie garda, sledna miloſt ie oſtra im. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela miloſt, ampak ta oſtra im. ed. ž praviza Boshja ǀ Leta ſodba je bila gvishnu oſtra im. ed. ž ǀ mezh te oſtre rod. ed. ž pravize ǀ bodezhe ternje te oſtre rod. ed. ž pokure ǀ Sdaj enimu ostrimu daj. ed. m, inu tardimu oblastniku ǀ tej oſtri daj. ed. ž shtrajffingi boshy nebosh odshal ǀ Ta mezh kateri is vſt gre pomeni to oſtro tož. ed. ž pravizo ǀ S: Bernardus kadar je leto ostro tož. ed. ž rajtingo premiſhual ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro or. ed. ž ſodbo Boshjo ǀ Kadar bi taku oſtri im. mn. m ſamy bily ſabo, Kakor ſte s' temy drugimy 2. hud: ta oſtra im. ed. ž ſima vashih dush je preshla ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter tož. ed. m odguvor prajme ǀ s'oſtro or. ed. ž beſsedo s' hishe yh siſheneo 3. oster: is njegovih ust je shal en ojſter im. ed. m na obej strani rejshezh mezh ǀ shidane guante ſo savergli ostre tož. mn. ž inu bodezhe ſo oblekli
Svetokriški
Ostergius m osebno lastno ime Ostergij (?): kadar Oſtergius im. ed. Sicilianski Krajl na naglim s' eno veliko voisko je bil v' niegovo deshelo prishal (V, 640)
Svetokriški
ostrašen -a prid. prestrašen: De bi ty ostrasheni im. mn. m ludje K'njemu ſe potozhili (I/2, 41)
Svetokriški
ostrašiti -im dov. ostrašiti, vzbuditi strah, prestrašiti: Bug paK Vſigamogozhi je hotel taisto oſtrashit nedol., satorai je djal ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi 3. ed., omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti ǀ oshivij, inu vumorj; potroshta inu ostrashi 3. ed. ǀ zhes Israeliterje udario, ter veliko yh pobyeio, inu taku mozhnu oſtrashio 3. mn., de obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti ǀ en Prerok naſs je oſtrashil del. ed. m ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai oſtraſil del. ed. m ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila del. ed. ž ǀ Kadar ty hudizhi ſo jo bily oſtrashili del. mn. m
Svetokriški
ostriči -ižem dov. ostriči, odstriči: ona ima poprej laſij ostrizhi nedol., inu obriti, de ima tudi nohti odresat ǀ shiher laſsy ſi oſtrishesh 2. ed. ǀ volno od koshuga oſtrishe 3. ed., inu taiſto s' en maſilz vina preda ǀ Oh zhaſtita S. Agnes, kir ti nej ſibila laſye oſtrigla del. ed. ž, ampak G. Bug yh je bil nagmeral k'ſnaminu tvoje velike pokorszhine → odstriči
Svetokriški
ostro prisl. strogo: Rihter Nebeski vas bò s'gorezhmi ozhmy ſtrashnu, inu oſtru pogledal ǀ Ajdje ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim ſo shtrajfani ǀ oſtrù je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski folk ǀ kadar ſo pregreshili ostru ijh je sfaril, inu shtrajfal primer.> G. Bug ga bò oſtreishi shtrajfal ǀ k'ſadnimu Boga perſili de oſtreshi ga shtrajfa presež.> Cartagineski pak je djal de njegoui desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati
Število zadetkov: 12427