Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
oviti se dov. oviti se: Ena Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli od ene kazhe, katera ſe je bila okuli te tize ovila del. ed. ž (I/1, 175)
Svetokriški
Oza -a m osebno lastno ime Uza: Oza im. ed. dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ Oza im. ed., sakaj preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij Boshij perblishat, inu dotekniti, s'naglo ſmertio je bil vmerl ǀ G. Bug tiga zhloveka oza tož. ed. s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal Uzá, Abinadabov sin (SP 2 Sam 6,6)
Svetokriški
ozdraveti -im dov. ozdraveti: ta bolni shèli osdravit nedol. ǀ ne bo mogal ſe reshit, inu od te bolesni oſdravit nedol. ǀ de ſi lih v'Duhu je ſlab, inu bolan osdravi 3. ed. inu mozhan rata ǀ en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami neosdravi +3. ed., ampak she hudobnishi rata ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio 3. mn., inu vezh v'greh nepadeio ǀ prezei je bil osdravil del. ed. m, lep, ardezh, inu mlad postal ǀ nej li ſamu skerbel de bi Syn oſdravil del. ed. m ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili del. mn. m ǀ aku leto arznio bote nuzali hitru bote oſdravili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile del. mn. ž, od vezhne ſmerti ſe reſhile Nedoločne oblike z i-jevskim refleksom za ě kažejo na historično upravičen naglas ozdráveti.
Svetokriški
ozdraviti -im dov. ozdraviti, pozdraviti: Iesus yh sheli osdravit nedol. ǀ Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit nedol. ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit nedol. ǀ samorimo nashe rane osdraviti nedol. ǀ tulikain ſe pomujash osdrauit nedol. tuoje telu, kadar sboly ǀ oblubi vſe naſhe bolesni osdravid nedol. ǀ ga proſſio, de bi prishal oſdravit namen. ga ǀ hozhesh nei tebe osdravim 1. ed. ǀ Christus je en arzat, kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi 3. ed. ǀ nevarno rano oſdravi 3. ed. s'ogniom ǀ s'taisto arznio, s'Katero naſs osdravij 3. ed., s'to tudi naſs vumorij ǀ O nuzna, inu ſveta arznia! Katera oſdraui 3. ed. vſe naſhe duhoune bolesni ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio 3. mn. ǀ pridi k'nam, inu osdravi vel. 2. ed. naſhe dushe ǀ tu osdravimy vel. 2. ed.+ taku te bom sahvalil ǀ kaj s'en Arzat bode tebe osdravil del. ed. m ǀ eniga ſlepiga zhloveka je bil s'blatam oſdravil del. ed. m ǀ je enimu grehe odpustil, inu dusho mu osdrauil del. ed. m ǀ Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu del. ed. m ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila del. ed. ž tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ te bolne je oſdravila del. ed. ž, te sdrave per mozhi ohranila ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu del. ed. s ǀ nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili del. mn. m ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio de bi jo osdravily del. mn. m
Svetokriški
ozdravljati nedov. ozdravljati: de bi jeſt imel oblaſt hudizhe isgainat, bolnike osdraulat nedol., inu mertve oshivit (V, 460)
Svetokriški
Ozea(s) -ea m osebno lastno ime Ozej: raunu letu je hotel nam dat saſtopit Oſeas im. ed. PreroK ǀ kakor je od nas Oſeas im. ed. prerokoval ǀ vna greshna dusha, od Katere govorij Oſea im. ed. Prerok ǀ Oſea im. ed. Prerok od naſhiga zhaſs je govuril ǀ Prerok Oſa'a im. ed. pravi ǀ je djal s'kusi usta Preroka Oſea rod. ed. Ozêj, lat. V Osee, prerok (SP Oz 1,1)
Svetokriški
ozek -zka prid. ozek: Ta drugi pot pak pele k' vezhnimu Nebeskimu troshtu, kateri je vosik im. ed. m, inu s' ternjam pokrit ǀ debeli nebodó mogli po taku voskim mest. ed. m potu hodit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem mest. ed. m potam ǀ De ſi lih voske im. mn. ž/s ſo urata nebeske ǀ lahku puidete skuſi urata nebeska, de ſi lih ſo voska im. mn. s, sakaj nei ſte nalosheni s' butaro teh grehou
Svetokriški
Ozija(s) m osebno lastno ime Uzija: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Oſias im. ed. (II, 49) ǀ Oſias im. ed. je bil s' gobami shtrajfan (IV, 395) ǀ oblizhe gobaſtu imaio kakor Ozia im. ed. (V, 118) Uzíja, lat. V Ozias, izraelski kralj (SP 2 Kr 15,30)
Svetokriški
ozirati -am nedov. ozirati se: pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio 3. mn. ǀ ſvoje bele roke, inu noge persy je kasala, po Zerkvi oſerala del. ed. ž ozirati se ozirati se: ſe nesmejte potſtopit kashlat, na tlá plunit, veliku minie okuli ſe oſerat nedol. ǀ okuli ſe oserate 2. mn., inu ſtu nespodobnih miſil imate ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali +del. mn. m
Svetokriški
oznaneoč delež. oznanjajoč: sa tiga volo yh hozhem resfrishat, oſnaneozh de naſh lubi Pomozhnik S. Laurenz de ſi lih je leshal na tem resbelenem roſſu, ſe je njemu ſdelu de leshi na frishnih roshah (III, 403 s.)
Svetokriški
oznaniti -im dov. oznaniti, sporočiti: s'kuſi Preroka Elia ym puſti leto shtrajffingo oſnanit nedol. ǀ nejſim perſilen takushne hude, inu ſtrashne zajtinge Nem. Nem. perneſti, inu osnaniti nedol. ǀ s' veſſeljam gre osnanit namen. te dobre zaitinge Noeſſu ǀ jeſt nerad vam oſnanem 1. ed., inu povem, de v' kratkem zhaſſu pujdetec is tiga ſvejta ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem 1. ed. ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani 3. ed., de je sima preshla ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle oſnanio 3. mn. ǀ Ali sakaj ner pervu neoſnanio +3. mn. uni Vduvi ǀ eden v' mej vami nam je bil dobre zajtinge oſnanil del. ed. m ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil del. ed. m ǀ Rojſtvu tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ ſo bili njemu oſnanili del. mn. m, de v' kratkem imà umreti ǀ Angely Matteram ſo bily osnanili del. mn. m nyh porod
Svetokriški
oznanje s sporočilo: G. Bug skuſi ſuſebnu previdejne je bil perpuſtil, de Maria Diviza v' tem meſſzi je bila rojena, de bi tudi skuſi letu nam ſe oſnanje tož. ed. dalu, de ona je potalashila ſerd Boshy
Svetokriški
oznanjen -a prid. oznanjen: ta Sveta Proceſſia je bila oſnanena im. ed. ž (IV, 175)
Svetokriški
oznanjenje -a s oznanjenje: NA DIVIZE MARIE OSNANEINA rod. ed. PRASNIK (II, 522)
Svetokriški
oznanjevanje s oznanilo: katera je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga Duhà pò oſnanovajna mest. ed. Angela Gabriela Verjetno tiskarska napaka namesto oſnanovajni ali oſnanovajnu.
Svetokriški
oznanjevati -ujem nedov. oznanjevati: de bi nehal praviga shiviga Boga oſnanovati nedol. ǀ satu je on mene shalbal, inu mene poslal Evangeli osnanjovati namen. ǀ Sem, ter kje lejtajo, inu Boshjo volo tem drugem Angelom osnanujejo 3. mn. ǀ dokler ſo resnizo oſnanovali del. mn. m, S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali, S. Jerneia ſò shiviga oderli
Svetokriški
ozreti se -em se dov. ozreti se: On ſe ſazhudi, vſtanovi, naſai ſe oſre 3. ed., de bi vidil, gdu tu shteie ǀ ſe naſaj oſre 3. ed., obeniga nevidi (V, 159)
Svetokriški
oženiti -im dov. oženiti: ozha Nebeshki je bil oshenil del. ed. m suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature oženiti se oženiti se: teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit nedol. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit nedol., ima gledat de ſvojo gliho vſame ǀ Vni ſyn ſe osheni 3. ed., una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal, inu ſe oshenil del. ed. m
Svetokriški
oženjen prid. oženjen: Mojſſes je bil oshenen im. ed. m, inu en deshelski Firsht, Elias je bil ledig inu duhouni (V, 179)
Svetokriški
ožgati dov. ožgati: de bi ſonze yh nepeklu, inu oshgalu del. ed. s (III, 597)
Število zadetkov: 12427