Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Izraelov -a prid. Izraelov: je na suojh ramah noſsil imena Israelovih rod. mn. otruk sapiſsane (I/1, 69) → Izrael1
Svetokriški
izraelski -a prid. izraelski: ta Iſraelski im. ed. m folk ſe je ſilnu ugmeral ǀ ta Israelski im. ed. m folk je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ Ta Iſraelſki im. ed. m folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam je bil Bogaboyezh ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda, inu Iſraëlska im. ed. ž vejza ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga rod. ed. m Capitana ſò bilij ſmalali ſonze ǀ G: Bug od Israelskiga rod. ed. m folka drugiga nej shelil, semuzh ta s. strah ǀ Imè Vſigamogozhiga Iſraelſkiga rod. ed. m Boga na pomozh je bil poklizal ǀ ſo bily grunt Israelske rod. ed. ž Vere ǀ Bogu Iſraelskimu daj. ed. m h' zhaſti Syſidan ǀ G. Bug je taKushno nepamet vidil per temu greshnimu IsraelsKimu daj. ed. m folKu ǀ ta greshni Israelski tož. ed. m folk je hotu sktrajfat ǀ Gdu je bil rejſhil ta ksraelski tož. ed. m folk ǀ veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga tož. ed. m ži. krajla Saula ǀ sa Israelskiga tož. ed. m ži. krajla je bil njega isvolil ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona sa Iſraelshiga tož. ed. m ži. Krajla isvolil ǀ bosh Krajloval zhes Iſraelsku tož. ed. s Krajleſtvu ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim mest. ed. s krajleſtvi ǀ jo osramotel pred Israelskom or. ed. m folkam ǀ Kadar je govuril s'Israelskim or. ed. m folkam ǀ kakor ta dua Iſraelska im. dv. m Roda Ruben, inu Gad ǀ Israelske im. mn. ž shene ſo njemu nepruti shle ǀ Veliku je bilu Iſraelskih rod. mn. Krajlou ǀ ſapovedal vſe Iſraelske tož. mn. m fantizhe vdo vrezhi ǀ Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi or. mn. Krajly ner bogaboyezhishi ǀ s' Iſraelskimi or. mn. Dekelzami → Izrael1, → Izrael2
Svetokriški
izreči -čem dov. izreči: nej mogal beſſede ſrezhi nedol. ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi nedol. ǀ Kateriga Bug sa volo njegove velike pregrehe je gajshlal taku mozhnu de isrezhi nedol. ſe nemore ǀ kumaj to ſapuvid ſrezhe 3. ed., kar prezei en valvu perleti ǀ kumaj te nesramne beſsede srezhe 3. ed., ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ Bugaio, Alleluja srezheio 3. mn., zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio ǀ kakor je bil srekal del. ed. m S. Franciscus Xaverius ǀ kumai je bil letu ſrekal del. ed. m, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi ǀ kumaj shteri beſſede je bil srekil del. ed. m, de nei vedil ni naprei, ni nasai ǀ je imel en taku dober ſpomin, de trydeſſeti taushent imen ſo njemu naprei brali is Bukui, on je vſe lete spured isrekal del. ed. m, kakor de bi yh is Bukui bral
Svetokriški
izrezan -a prid. izrezan: is zhiſte bele slonave koſti je bil ſresan im. ed. m, inu vus poslazhen ǀ Taisti shlahtni Tron, veliku zhedniſhi, Kakor uni s'bele ſlonave Kosti sresan im. ed. m ǀ tvoje ſerze je sresanu im. ed. s is ene tarde skale ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti ſresan tož. ed. m ǀ on ſe je bil taku mozhnu v'en Peld s'kamena sresan tož. ed. m salubil ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti, tega na kulla is ſlonave kosti sreſane tož. mn. ž/s djati
Svetokriški
izrezati -am dov. ven izrezati izrezati: Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij, inu nijh serzhiza vun sresali del. mn. m (I/2, 120) gori izrezati prerezati: neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal del. ed. m, de bi ſtrup vun ſteku, kateri zhloveku ſmert da
Svetokriški
izrisan -a prid. narisan: S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu, ter je bil njemu na poperiu sriſſano tož. ed. ž eno Zerku pokasal (IV, 246) Tvorjeno iz izrisati, to pa iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.
Svetokriški
izročen -a prid. izročen, zaupan: de bi Maria Diviza S. Joſephu bila ſrozhena im. ed. ž (III, 206) ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni, inu nym srozheni tož. ed. m folk ſo nauzhili (II, 473) ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar, inu skerb, katero je imel sa lete njemu ſrozhene tož. mn. ž dushe (III, 557)
Svetokriški
izročiti dov. izročiti: de bi raitengo ſturil od blaga, kateru je bil niemu ſrozhil del. ed. m ǀ de bo Bug njemu vſel to ſemlo, katero mu je bil srozhil del. ed. m ǀ Njemu je isrozhil del. ed. m vſe ſvoje nebeske shaze ǀ mij bi ga nebili tebi isrozhili del. mn. m
Svetokriški
izsesati -am dov. izsesati: gre yskati ptuje Deteza, de is ſiſaio 3. mn. tu mleku (IV, 360) Korenski -i- je verjetno zapis nenaglašenega polglasnika. Manj verjetno bi bilo treba nastaviti izsisati; → sesati.
Svetokriški
izsuti se dov. izsuti se: vſe njegovu oſſezhje, inu zheva ſe ſo isſule del. mn. ž/s (III, 186) ǀ po ſrejdi shiu je bil shagan, de vſe njegove zheua ſo ſe bile isſule del. mn. ž/s (III, 186) ǀ Arrius je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule del. mn. ž/s (IV, 19)
Svetokriški
iztakniti -nem dov. → iztekniti
Svetokriški
izteči -e dov. izteči: Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe 3. ed. ǀ ta huda kry mu vun stezhe 3. ed., inu v'takushni vishi supet tu lubu sdrauje doſeshe ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku del. ed. m ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla del. ed. ž, inu v'mej kosho oſtala ǀ takrat je kry vun ſtekla del. ed. ž ǀ vuoda je bila ſtekla del. ed. ž
Svetokriški
iztekniti -taknem dov. iztakniti: vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio 3. mn., inu yh oslepè ǀ ſaurashniki ſò bily njemu ozhy steknili del. mn. m ǀ ſvoje ozhy ſi ſo ſteknile del. mn. ž
Svetokriški
iztepen -a prid. pregnan, izgnan: s'paradisha je bil ſtepen im. ed. m (II, 262) ǀ je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen im. ed. m (I/2, 84) ǀ de od nebeshkiga veſselja tudi vy nebote ſtepeni im. mn. m (II, 108)
Svetokriški
iztepsti -pem dov. pregnati, izgnati: Bug Adama, inu Euo s'paradisha je puſtil ſtepſti nedol. ſavolo njeh nepokorshine ǀ morimo takushne malike poprei … is ſerza, inu dushe ſtepsti nedol. ǀ s'palzo yh puſte ſtepst nedol. s'hishe ǀ velikukrat ga prozh od tebe ſtepesh 2. ed. ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe 3. ed., inu miſe okuli verſhe ǀ G: Boga s'prebivalisha suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe 3. ed. ǀ ga od ſebe ſtepeio 3. mn. ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo 3. mn. ǀ ſtepite vel. 2. mn. tedaj od vaſs ta greh ǀ yh je bil is Paradisha ſtepil del. ed. m ǀ je bil s'ſvoje kamre ſtepu del. ed. m eno loterzo ǀ kadar Angel je bil Adama is paradisha ſtepul del. ed. m ǀ s'hishe ſvojga ſerza ga je ſtepla del. ed. ž s' kusi shentovajne, nezhistost, ohernjo ǀ ſe sazhneo grevat de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli del. mn. m
Svetokriški
iztlačiti dov. → stlačiti
Svetokriški
iztolči dov. iztolči, zmlatiti: sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh nedol., inu sdrejti (III, 171) ǀ Od te shene Ruth S. Piſmu pravi: De fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu, tuiſtu je pruti vezheru iſtolkla del. ed. ž, tu kar je bila pobrala (II, 467)
Svetokriški
iztovernati -am dov. iztočiti, prodati: Pater meni veliku nuza, veliku vina ſtovernam 1. ed. (IV, 297) Prim. pri Kastelec-Vorencu tovernati ‛vinu vun na fertle tozhiti, predajati; educilare’; v osnovi je it. taverna ‛gostilna’.
Svetokriški
iztrgati dov. iztrgati: kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal del. ed. m (V, 409)
Svetokriški
izvaliti -im dov. izvaliti: jeiza ſneſseio inu pisheta ſvalè 3. mn. (II, 171)
Število zadetkov: 27425