Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
feratarsko prisl. izdajalsko: faratarsku je bil ſvoiga laſtniga brata umuril ǀ faratarshu ga je bil okuli perneſil → feratarski
Svetokriški
feratati -am dov. izdati: druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat, inu faratat nedol. ǀ drugiga neshelij semuzh tebe sapelat, inu fratat nedol. ǀ vener ga farata 3. ed., inu Saurashnikom v' roke da ǀ vaſho bogo dusho farataio 3. mn., raunu kakor laban je bil faratal del. ed. m Iacoba ǀ ſilnu ſe je bal de bi njega kateri domazh nefratal +del. ed. m, inu vubil ǀ leta je feratala del. ed. ž Mosha, kakor Dalida Samſona ǀ s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali del. mn. m ← nem. verraten < srvnem. verrāten ‛izdati’
Svetokriški
ferbežen -žna prid. → frbežen
Svetokriški
ferbežno prisl. → frbežno
Svetokriški
ferdaman -a prid. → frdaman
Svetokriški
ferdamanik -a m → frdamanik
Svetokriški
ferderbati -am dov. → frderbati
Svetokriški
Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar
Svetokriški
Fererius -a m osebno lastno ime Ferreri (?): taku pravi S. Vincentius Ferrerius im. ed. ǀ Pishe Fernerius im. ed., de ob njega zhaſs je bil en zhlovek ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam Ferreriuſam or. ed. Drugi zgled ima verjetno tiskarsko napako namesto Ferrerius. Kljub dejstvu, da pred imenom ni predimka sv., je zaradi reference na robu S.Gr.li.3 Di.c. 10., ki kaže na neko pridigo, verjetno mišljen sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar (njegove pridige so pod naslovom Sermones izšle 1570 v Antwerpnu), manj verjetno Fererij, avtor dela Vita s. Eusebii episcopi Vercellensis (Vercelli, 1609).
Svetokriški
ferma -e ž birma: ſte bily s'Kusi S: fermo tož. ed. mozhni ratali (I/1, 226) ǀ skuſi Sveto Fermo tož. ed. mozhni ſte bily ratali (IV, 271) ǀ skuſi firmo tož. ed. ſmò mozh udobili hudizhu superſtati (V, 149) ← it. conferma ‛birma’
Svetokriški
fermati dov. birmati: Zhe hozheo eniga fermat nedol., inu v' gnadi Boshy poterdit, s' krisham ga shegnaio (III, 262) ← it. confermare ‛birmati’
Svetokriški
Fernandez m osebno lastno ime Fernandez: Fernandez im. ed. pravi, dokler Nojaſs s' ſvojo sheno … v' zholni ſò shiveli (II, 161) → Fernandus
Svetokriški
Fernandus m osebno lastno ime Fernandez (?): Nam bo urshoh povedal Fernandus im. ed. Luſitanus ǀ Fernandus im. ed. Luſitanus ſe podſtopi rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride Morda je mišljen João Fernandez, port. jezuit; → Fernandez.
Svetokriški
fertelj -na m → firtelj
Svetokriški
ferteljc -a m → firteljc
Svetokriški
Fezaj m osebno lastno ime Fezaj: Philibertus Fezaj im. ed. pishe: de trje Studenti ſo vkupaj veni poſteli leshali (IV, 313)
Svetokriški
figa -e ž 1. drevo figa: ſe je shpot dellal s'fige rod. ed., katera nima zvejtia 2. sad figa: Kadaj ſte vidili, de bi na terny raslu grosdie, ali fige im. mn. na oſſati ǀ je bil ſnejdil 500 fih rod. mn. ǀ S. Evangeliſt pravi, de nej bil zait teh fyh rod. mn. ǀ je bila njemu dvejſtu kruhou, inu dvejſtu koſſou fig rod. mn. offrala ǀ Je puſtil ſtauzh fige tož. mn., ter is taiſtih en flaishter ſturi ← srvnem. vīge ← provan. figa < lat. fīcus ‛figa’
Svetokriški
figov -a prid. figov: nihdar dobriga ſadu nej ſte perneſli, kakor unu nerodovitnu figavu im. ed. s drivu ǀ figovu im. ed. s drevu je djalu k' nym ǀ pod ſenzo figoviga rod. ed. m flaishtra ǀ pishe S. Mattheush od uniga figaviga rod. ed. s driveſſa ǀ Potle ſò djala Driveſſa k' figovimu daj. ed. s driveſſu ǀ je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi tož. ed. m dol. flaiſter ǀ unu figavu tož. ed. s dreu je bil Chriſtus preklel ǀ vidi per potu enu selenu figovu tož. ed. s drivu ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem or. ed. m flaishtram iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ je njega dobru vidil pod figavom or. ed. m drevom → figa
Svetokriški
figura -e ž figura, prispodoba: dokler ſo bly ena ſenza, ali figura im. ed. offra S. Mashe ǀ inu ſe takrat napolnila taiſtiga Figura im. ed. tiga ſtariga teſtamenta ǀ eno lepo Figuro tož. ed., ali pergliho naidem per Danielu Preroku ǀ bom s' eno figuro or. ed. Svetiga Piſſma poterdil ǀ poterdim s'figuro or. ed. S. Piſsma ǀ skuſi ſenze, inu figure tož. mn. je taiſtu oſnanil ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah mest. mn. teh pravizhnih ← lat. figūra ‛oblika, podoba, postava’
Svetokriški
Filaretus m osebno lastno ime Filaret: Ta vuk tudi je bil dopolnil Filaretus im. ed. (I/1, 163) Morda je mišljen Antonio Pietro Filarete (1400–69), it. kipar in arhitekt.
Število zadetkov: 9977