Prosim za pojasnilo, kako se jezikovno pravilno uporabljajo predlogi in skloni pri zemljepisnem imenu Saška - Anhalt. Primer: »Stranka je zmagala na Saškem - Anhaltu.« ali »Stranka je zmagala v Saški - Anhalt.« ali kako drugače? V Slovarju slovenskih eksonimov je za navedeno ime določeno sklanjanje samo prve sestavine, tj. rodilnik: Saške - Anhalt.
Zadetki iskanja
Kako je pravilno?
Pica je na voljo v petkih. Verjetno je pravilno ob petkih.
Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …
Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«
Ali je v sodobnem času dopustna uporaba oblik Pajkova, Kvedrova (za Pavlino Pajk, Zofko Kveder), saj se je v času njihovega ustvarjanja uporabljalo prav te, danes arhaične oblike? Avtorice so se tako podpisovale tudi same.
Zanima me, ali gre v naslednjih primerih za pravilno rabo:
komisarka Bratušek
Kopač Mrak je rekla ...
Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
Kdaj je primerno uporabiti same velike črke? Lahko uporabimo velike črke, da poudarimo le eno besedo oz. besedno zvezo? Npr. Vabljeni v telovadnico SŽ "OLYMPIA".
Ali lahko samostalnik znanje uporabljamo v množini? Npr.: S povezovanjem podjetniških, informacijskih in medijskih znanj ...
Zanima me, v kateri osebi pišemo raziskovalne, diplomske ipd. naloge?
V navodilih je pogosto navedeno, da je treba uporabiti 1. os. množine, vendar se mi zdijo primeri: v nalogi raziskujemo/v nalogi bomo opisali/preučili smo čudni, saj je jasno, da je raziskoval/opisal/preučeval samo eden. Prosim za pojasnilo.
Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.
V naboru že odgovorjenih vprašanj mi ni uspelo najti razlage, kako je z vejico, kadar pri naštevanju uporabljamo od ... do.
Primer:
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije do digitalne humanistike.
ali
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije, do digitalne humanistike.
Ali se pred do zapiše vejico ali ne?
Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:
- Stavek v alinejah se začne pisati z veliko začetnico in konča s piko
- Stavek v alinejah se začne pisati z malo začetnico in konča s podpičjem. Zadnja alineja se v tem primeru končna s piko.
Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?
Zanima me pravilen zapis skupine risanih junakov, ki se v angleščini imenujejo Peanuts, slovenska ustreznica pa je Arašidki/arašidki. Pri tem ne mislim na naslov risanke/stripa, ampak prav na pripadnike skupine, v kateri so Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus ... Podobne skupine so tudi Smrkci/smrkci, Biskvitki/biskvitki, Smogovci/smogovci ... V slovenskih virih se zanje uporablja tako velika kot mala začetnica. Kaj je (bolj) pravilno? Hvala.
Uporaba velike začetnice pri pogodbah. Primer: Stranki sta dne 12. 3. 2012 sklenili darilno pogodbo št. SV 106/12. Ugotavlja se, ali je Darilna pogodba št. SV 106/12 z dne 12. 3. 2012, veljavna. Ali napišemo darilna pogodba z dne 12. 3. 2012 ali Darilna pogodba z dne 12. 3. 2012?
Najlepša hvala za odgovor.
zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.
Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?
Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?
Ali lahko na poslovnem pismu napišem Mojca FLORJANC ali bi bilo bolj pravilno Mojca Florjanc?
Zanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav? Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav? Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.
Zanima me, če obstaja pravilo, kdaj se lahko uporabi zaimek le-ta, kdaj pa je tisti le odveč in je dovolj zgolj ta. Mogoče tudi, kdaj je nujno uporabiti zvezo le-ta? Npr.: Včeraj smo pili sok, le-ta/ta mi je bil všeč.
Bi lahko v tem primeru zamenjali tudi s slednji? In še en primer:
Pravljice berem redno otrokom, le-teh/teh se nikoli ne naveličajo.
Hvala za odgovor.
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
Pri načrtovanju in oblikovanju interaktivnih sistemov je v angleški literaturi uveljavljen termin user-centered design . Označuje procese, v katerih so dejavnosti osredotočene na potrebe uporabnika in ne npr. na obstoječo tehnologijo. V slovenskih besedilih še ni poenotenega ustreznika za ta angleški termin, uporabljajo se različna poimenovanja, npr. uporabniško usmerjeno načrtovanje , uporabniško-usmerjeno načrtovanje , uporabniško orientirano oblikovanje , k uporabniku usmerjeno načrtovanje , na uporabnika osredotočeno načrtovanje , oblikovanje osredotočeno na uporabnika , načrtovanje osrediščeno na uporabnika . Kateri od predlogov je po vašem mnenju najprimernejši?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 180
- 181
- 182
- 183
- 184
- 185
- 186
- ...
- 217
- Naslednja »