Fran

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.

Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.

Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).

Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.

Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?

Zanima me, kako je z rabo predlogov prek in preko. Zasledila sem, naj se ju sploh ne bi uporabljalo v knjižnem zbornem jeziku. Pa vendar berem na zadnji platnici knjige Kje pa vas jezik žuli? takole: /.../ od leta 2014 je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič. 

Zanima me, kako bi izrazili, da je bila npr. Mojca noseča in je bilo otroku ime Matej. Če bi rekli, bila je noseča z Matejem, bi to bil otrokov oče. Bi torej morali reči: bila je noseča za Matejem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

V reviji Jysk sem naletela na besedo poličnik ob fotografiji stojala s policami (regal) -- zanima me, zakaj te besede ni v slovarju?

V rabi opažam vedno več prekrivank, med njimi je aktualna »infodemija«. Zanima me, če je te besede mogoče uporabljati tudi v knjižni rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo. Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:

• V preteklosti (po Zakonu iz leta 1982) smo uporabljali • splošnoizobraževalna knjižnica – SIK • specialna knjižnica – SK
• Z novim Zakonom o knjižničarstvu (2001) je prišlo do preimenovanja splošnoizobraževalna knjižnica -> splošna knjižnica Zakon sicer ne predvideva/predpisuje kratic, vendar se te v stroki in dejavnosti redno uporabljajo. Tako so npr. zašle tudi v kodirane oznake knjižnic v državnem sistemu COBISS (npr. SIKMB, SIKCE) in tudi njihove elektronske poštne naslove (npr. enota.nv@mb.sik.si, sikce@knjiznica-celje.si, knjiznicanm@nm.sik.si). V skladu z novim zakonom seveda redno uporabljamo poimenovanje »splošna knjižnica«, pri rabi kratice pa nastaja zmešnjava: nekateri ohranjajo staro SIK, drugi spet tvorijo novo okrajšavo iz »splošna knjižnica«, torej SK, ta pa se »pokriva« s SK za »specialna knjižnica«, ki ostaja nespremenjena. Imamo torej: • SK in SIK za splošna knjižnica (čeprav druga ni (več) povsem ustrezna) • SK za splošna knjižnica in specialna knjižnica. Osebno se sicer nagibam k rešitvi z ohranjanjem stare, že uveljavljene in dovolj razlikovalne oznake SIK ne glede na njeno ubesedeno obliko. Razen »stara navada, železna srajca« in želje po izogibanju nejasnostim kakih drugih argumentov žal nimam.

Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.

V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.

Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

V (a)socialnih medijih sem opazila domiselno uporabo besede droniranje / dronirati. Iz konteksta domnevam, da pomeni približno tako: ciljni napad na tarčo/osebo, kar je jasno, da je v zvezi z droni.

Beseda droniranje / dronirati se mi zdi domiselna, ustrezna času, prostoru, alforitmom in domnevno umetni inteligenci [AI].

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «. Primer iz nedavnih novic: Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.

Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Je pravilno

a) svečani novoletni koncert ali

b) svečan novoletni koncert?

Lahko se namreč vprašamo, kakšen koncert – svečan, in kateri – novoletni. A če se vprašamo po celi besedni zvezi, je verjetno bolj pravilno svečani novoletni koncert? Res je tudi, da poleg tega svečanega ne bo nobenega drugega novoletnega koncerta. Kako je torej pravilno?

Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.