Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
ubraníti in ubrániti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: obraníti 1-2
3.
kdo/kaj preprečiti komu/čemu kaj
/Z zakonom/ so mu ubranili pobeg.
Celotno geslo Vezljivostni G
ubraníti pred in ubrániti pred -im pred dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ubraniti koga/kaj pred kom/čim
/S posebno zaščito/ je ubranil obraz pred čebelami, /s preventivnimi ukrepi/ so ubranili rastline pred boleznimi in izumrtjem.
Celotno geslo Vezljivostni G
ubraníti se in ubrániti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
Celotno geslo Vezljivostni NG
účbenik-asamostalnik moškega spola
  1. knjiga z učno vsebino
    • učbenik česa
    • , učbenik za kaj/koga
    • , učbenik o čem
    • , učbenik s čim
Terminološka
Učenje za pisanje
Pri prevodu članka s področja pisanja v drugem/tujem jeziku (L2) se srečujem s tremi angleškimi poimenovanji: learning to write , writing to learn (tudi writing to learn content ) ter writing to learn language. Learning to write označuje pridobitev pisne kompetence pri usvajanju jezika, writing to learn content označuje usvajanje veščine pisanja, zlasti posebnih zvrsti v okviru stroke, npr. laboratorijskega poročila, writing to learn language pa označuje usvajanje jezika s pomočjo pisanja. Kako bi jih lahko ustrezno poimenovali v slovenščini?
Celotno geslo Vezljivostni NG
učínek-nkasamostalnik moškega spola
  1. rezultativni pojav
    • učinek česa
    • , učinek na koga/kaj
    • , učinek v čem, kje
    • , učinek za koga/kaj
    • , učinek pri kom/čem
    • , učinek s čim, kako
  2. opravljeno delo
    • učinek česa
    • , učinek v čem, kje
    • , učinki za kaj
    • , učinek pri čem, kje
    • , učinek s čim, kako
Terminološka
Učinek uničenja opazovalcev
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
Celotno geslo Vezljivostni G
učinkováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi delovati proti komu/čemu / na koga/kaj
Na snov učinkujemo /z močnim segrevanjem/.
2.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, vzbujati vtis
Učinkuje /zelo bolno/.
Celotno geslo Vezljivostni G
učinkováti na -újem na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, imeti vtis na koga/kaj
Nekatere barve /pomirjevalno/kot pomirjevalo/ učinkujejo na ljudi.
Celotno geslo Vezljivostni G
učíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj poučevati koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake učila slovenščino.
2.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) učila (slovenščino).
3.
kdo/kaj razlagati kaj
Učil je, da bomo v bližnji prihodnosti vsi enaki, enakopravni.
Celotno geslo Vezljivostni G
učíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.
2.
kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.
Celotno geslo Vezljivostni G
učíti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj usposabljati se za koga/kaj
/Zaradi očeta/ se je učil za kovača.
Terminološka
Učna poduspešnost
Prosili bi vas za mnenje glede angleškega termina academic underachievement , ki označuje stanje, ko je otrokova učna uspešnost nižja od pričakovane glede na njegove sposobnosti. Razmišljali smo o dosežkih pod zmožnostmi ali dosežkih pod pričakovanji , zdaj pa se nam zdi najustreznejše poimenovanje poduspešnost .
Celotno geslo Vezljivostni NG
úd-asamostalnik moškega spola
  1. del človeškega ali živalskega telesa
    • ud česa/koga
    • , ud za koga/kaj
    • , ud s čim
    • , ud v čem, kako
  2. član
    • ud česa
    • , ud v čem, kje, kdaj
Celotno geslo Vezljivostni G
udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.
Celotno geslo Vezljivostni G
udáriti po -im po dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v zvezi s po, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / po/pri čem
Udarili so po političnih nasprotnikih.
Celotno geslo Vezljivostni G
udáriti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Zelo/ se je udaril.
2.
čustvenostno kdo/kaj udeležiti se
/Grobo/ so se udarili (za zemljo).
Celotno geslo Vezljivostni G
udárjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: udáriti 1-6, 8-9, 11
Celotno geslo Vezljivostni G
udélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti narediti koga/kaj boljš-e/-ega
Voda si je udelala strugo (čez dolino).
Celotno geslo Vezljivostni G
udélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.
Število zadetkov: 3664