Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo]
    1. ki ne reže, ne seka več dobro
    2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top
      2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
    3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: ↑otopeti
Celotno geslo eSSKJ
otopélo prislov [otopélo]
    takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: topo
ETIMOLOGIJA: ↑otopel
Celotno geslo eSSKJ
otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost]
    1. stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj
    2. stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj učinkovito
ETIMOLOGIJA: ↑otopel
Celotno geslo eSSKJ
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti]
    1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
    2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
    3. postati slabo odziven, manj učinkovit
    4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
Celotno geslo eSSKJ
otopíti otopím dovršni glagol [otopíti]
    1. povzročiti, da kdo ali kaj postane neobčutljivo za zunanje dražljaje, preneha kazati voljo, zavzetost za kaj
    2. narediti, povzročiti, da kaj postane manj intenzivno, izrazito
    3. v obliki otopiti se postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopeti
ETIMOLOGIJA: iz topiti iz ↑top
Celotno geslo Frazemi
otoplítev Frazemi s sestavino otoplítev:
otoplítev odnósov
Celotno geslo eSSKJ
otréti otrèm dovršni glagol [otréti]
    1. narediti kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstraniti kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑treti
Celotno geslo Frazemi
otróbi Frazemi s sestavino otróbi:
otróbe vézati
Celotno geslo eSSKJ
otročád otročádi samostalnik ženskega spola [otročát otročádi]
    ekspresivno več otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
Celotno geslo eSSKJ
otróčnica otróčnice samostalnik ženskega spola [otróčnica]
    ženska prvih šest tednov po porodu
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
Celotno geslo Frazemi
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk, Ádamov otròk, bíti vêlik otròk, jokáti kot otròk, nosíti otrôka pod sŕcem, otròk je na póti, otròk svôjega čása, pričakováti otrôka, razjókati se kot otròk, razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, spáti kot otròk, velíko bábic – kílav otròk, veselíti se [kóga/čésa] kot otròk, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná, zaspáti kot otròk, zjókati se kot otròk
Celotno geslo Pregovori
otrok je sestavina izrazov
Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj, Kakršni starši, takšni otroci, Otroci so naše največje bogastvo, Revolucija žre svoje otroke
Celotno geslo Frazemi
otróški Frazemi s sestavino otróški:
otróška bolézen čésa, preboléti otróško bolézen
Celotno geslo eSSKJ
outdoor outdoor outdoor pridevnik [áu̯d̄or]
    1. ki je v zvezi s športnimi dejavnostmi na prostem, v naravi
      1.1. ki se uporablja pri športnih dejavnostih na prostem, v naravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. outdoor iz out ‛zunaj’ + door ‛vrata’
Celotno geslo eSSKJ
ouzo ouza; in úzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ngr. ouzo, iz tur. üzüm ‛grozd’
Celotno geslo Frazemi
ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca
Celotno geslo Pregovori
ovca
V VARIANTI IZRAZOV: Nisva krav skupaj pasla, Volk sit in koza cela
Celotno geslo eSSKJ
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑ovca
Celotno geslo eSSKJ
ovčárka ovčárke samostalnik ženskega spola [ou̯čárka]
    samica ovčarja
STALNE ZVEZE: avstralska ovčarka, belgijska ovčarka, kraška ovčarka, nemška ovčarka, pirenejska ovčarka, škotska ovčarka
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
Celotno geslo eSSKJ
ovčárski ovčárska ovčársko pridevnik [ou̯čárski] STALNE ZVEZE: ovčarski pes
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
Število zadetkov: 7588