Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.
Tolkala
hítro udušêno -- -- prisl.
Celotno geslo Vezljivostni G
hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
Celotno geslo Vezljivostni G
hladíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.
Celotno geslo Vezljivostni G
hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).
1.1.
kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti brez hódim brez nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti v hódim v nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti oblečen v čem
Hodijo v hlačah.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti z/s hódim z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti za hódim za nedovršni glagol, glagol (ciljnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj hrepeneti za kom
Ona hodi za drugim.
Celotno geslo Vezljivostni G
hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
Celotno geslo Vezljivostni G
hotéti se hóčem se nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno v 3. osebi
komu/čemu dati se kaj / česa
Hoče se ji govoriti.
Celotno geslo Vezljivostni G
hotéti za hóčem za nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
kdo/kaj zahtevati koga/kaj / koliko za koga/kaj
Hočejo ga za predsednika.
Celotno geslo Vezljivostni G
hrabríti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
Hrabrili so jih /predvsem s pesmijo/.
Celotno geslo Vezljivostni G
hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.
Celotno geslo Vezljivostni G
hraníti2 in hrániti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo preživljati koga
Mati hrani dojenčka (iz steklenice).
2.
kaj vzdrževati koga/kaj ob/v čem / s čim
Vse svoje otroke hrani v tovarniški menzi.
Celotno geslo Vezljivostni G
hraníti se in hrániti se -im se nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo preživljati se iz/brez česa / s čim
Rastlina se hrani iz zemlje.
Celotno geslo Vezljivostni G
hrepenéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).
Celotno geslo Vezljivostni G
hrepenéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.
Celotno geslo Vezljivostni G
hrepenéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo za kom/čim
Ljudje hrepenijo za boljšim življenjem.
Število zadetkov: 3175