Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
Zr simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Zr, simbola za element ↑cirkonij
Celotno geslo eSSKJ
zradírati zradíram dovršni glagol [zradírati]
    1. z radirko izbrisati, odstraniti, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
    2. ekspresivno odstraniti, uničiti
ETIMOLOGIJA: ↑radirati
Celotno geslo Vezljivostni G
zrásti zrástem in zrásem dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
GLEJ: rásti
7.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.
8.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.
Celotno geslo Vezljivostni G
zrásti se zrástem se in zrásem se dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj postati s kom/čim skladna celota
Naselji sta se /sorazmerno/ zrasli z okolico.
2.
kdo/kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Jezikoslovje se je zraslo s sorodno vejo.
3.
iz botanike kaj začeti obstajati skupaj
Cvetno odevalo se je /cevasto/ zraslo.
4.
iz medicine kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Pljučna mrena se je /dobro in varno/ zrasla z rebrno.
Celotno geslo Vezljivostni G
zrásti v zrástem v in zrásem v dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
GLEJ: rásti v
Celotno geslo Vezljivostni G
zvézati in zvezáti zvéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: vézati 1-4, 7
Celotno geslo Vezljivostni G
zvíti zvíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: zvíjati
GLEJ: víti
Celotno geslo Vezljivostni G
zvíti se zvíjem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: zvíjati se
GLEJ: víti se
Celotno geslo Vezljivostni G
zvoníti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj povzročati močne zveneče glasove pri udarjanju kemblja
Zvon /dolgo, enolično, glasno, otožno/ zvoni.
1.1.
dajati močne zveneče glasove
(V zvoniku) zvoni.
2.
kaj dajati zveneče, brneče glasove kot signal
Budilka /neprestano/ zvoni.
3.
kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvonili so h kosilu.
4.
kdo/kaj dajati zvonjenju podoben glas
/Iz protesta/ so zvonili (z žlicami in ključi).
5.
iz lovstva kaj oglašati se z močnimi zvene čim i glasovi kot signal
Pes zvoni.
6.
iz religije kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvoni(jo) avemarijo.
Celotno geslo eSSKJ
zzz medmet
    1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk
      1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema visok zvok brnenja električnih, elektronskih, hitro vrtečih se naprav
    2. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja spanje
      2.1. tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema smrčanje
    3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja
      3.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok, ki ga oddaja električna, elektronska naprava
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. zzz, angl. zzz, podobno kot ↑bzz
Celotno geslo eSSKJ
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar]
    1. kdor lovi žabe, zlasti za prodajo
    2. neformalno, navadno slabšalno Ljubljančan
      2.1. neformalno, navadno slabšalno član športnega kluba, ekipe iz Ljubljane z okolico ali njun navijač
    3. neformalno, navadno slabšalno Francoz
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Celotno geslo eSSKJ
žábarski žábarska žábarsko pridevnik [žábarski]
    1. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi z Ljubljančani ali Ljubljano z okolico
      1.1. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi s športnim klubom, ekipo iz Ljubljane z okolico ali njunimi navijači
    2. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi s Francozi ali Francijo
ETIMOLOGIJA: ↑žabar
Celotno geslo eSSKJ
žábec žábca samostalnik moškega spola [žábəc]
    zlasti v pravljicah samec žabe; SINONIMI: ekspresivno žabon
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Celotno geslo eSSKJ
žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica]
    1. manjša žaba
    2. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno bučka
    3. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno, zlasti otroško oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    4. manj formalno ključavnica s polkrožno ukrivljenim zgornjim delom, ki se pri zaklepanju zatakne v spodnjega
    5. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žaba
    6. navadno v množini odboj vrženega kamna od vodne gladine
    7. navadno v množini, neformalno, ekspresivno športni klub, ekipa iz Ljubljane z okolico ali njun navijač
    8. iz glasbene umetnosti del loka za godala, v katerega je vpeta žima na strani, ki se jo drži pri igranju
STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Celotno geslo eSSKJ
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Celotno geslo eSSKJ
žabón žabóna samostalnik moškega spola [žabón]
    ekspresivno, zlasti v pravljicah samec žabe; SINONIMI: žabec
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Celotno geslo eSSKJ
žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]
    1. neformalno milo
    2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica
FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žájfast žájfasta žájfasto pridevnik [žájfast]
    neformalno v katerem so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje nastopajočih likov
ETIMOLOGIJA: ↑žajfa
Celotno geslo eSSKJ
žájfnica žájfnice samostalnik ženskega spola [žájfnica]
    1. neformalno milnica
    2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfa
    3. neformalno, ekspresivno dogajanje z veliko zapleti, ki traja zelo dolgo, je navadno odmevno
ETIMOLOGIJA: ↑žajfa, v drugem pomenu po zgledu angl. soap opera ‛plehka nadaljevanka’, dobesedno ‛milnata opera’, iz soap ‛milo’ in ↑opera, zaradi reklam za čistila, ki so jih vrteli med prvimi radijskimi oddajami te vrste
Število zadetkov: 5972