Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
želvák želváka samostalnik moškega spola [želvák]
    samec želve
ETIMOLOGIJA: želva
žélvica žélvice samostalnik ženskega spola [žélvica]
    1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič
    2. igrača, model, ki predstavlja želvo
ETIMOLOGIJA: želva
žélvin žélvina žélvino pridevnik [žélvin] ETIMOLOGIJA: želva
žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji] ETIMOLOGIJA: želva
Celotno geslo Vezljivostni G
ženíti žénim nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: možíti
Celotno geslo Vezljivostni G
ženíti se žénim se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: možíti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti ljubezenski odnos v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
/Kot že prileten samec/ se je ženil pri najstarejši županovi hčeri v sosednji vasi.
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.
3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.
4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.
5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.
7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti z/s -ím z/s nedovršni glagol, elementarni (tvorni) glagol
1.
čustvenostno kdo bivati, delovati s čim
/Z velikim veseljem veselo/ živi z zemljo in s svojimi najljubšimi knjigami.
2.
čustvenostno kdo soobstajati s kom
/Samo zaradi materialnih koristi/ živi skupaj z njo.
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti za -ím za nedovršni glagol, elementarni (tvorni) glagol
kdo delovati za koga/kaj
/Z vsem srcem/ živi za glasbo/za otroke/za svoj poklic.
žívijo; in žívio; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
    3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
ETIMOLOGIJA: živio
žívio; in žívijo; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
    3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    5. kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz živeti - več ...
žívjo; in žívio; in žívijo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
ETIMOLOGIJA: živio
živoródni živoródna živoródno pridevnik [živoródni]
    iz zoologije ki v nasprotju drugimi vrstami plazilcev, dvoživk in rib koti žive mladiče
STALNE ZVEZE: živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: živ + roditi
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč]
    1. žleb, zlasti manjši
    2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša
    3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode
ETIMOLOGIJA: žleb
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]
    navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
žlínkrof glej žlíkrof
žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]
    1. ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol
ETIMOLOGIJA: žoga + brcati
Število zadetkov: 5972