Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč]
    1. žleb, zlasti manjši
    2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša
    3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode
ETIMOLOGIJA: ↑žleb
Celotno geslo eSSKJ
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]
    navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žlínkrof glej žlíkrof
Celotno geslo eSSKJ
žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]
    1. ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol
ETIMOLOGIJA: ↑žoga + ↑brcati
Celotno geslo eSSKJ
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
    2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žôlna2 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: piti kot žolna
ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej ↑sold - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]
    žuželka, zlasti hrošč
STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žužkocvétka žužkocvétke samostalnik ženskega spola [žuškocvétka]
    iz botanike rastlina, ki jo oprašujejo žuželke
ETIMOLOGIJA: ↑žužek + ↑cvetka
Celotno geslo eSSKJ
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]
    1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
Celotno geslo eSSKJ
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
Celotno geslo Vezljivostni G
abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
Celotno geslo Vezljivostni G
agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
Celotno geslo Vezljivostni G
akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
Celotno geslo Vezljivostni G
aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
Celotno geslo Vezljivostni G
aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
Celotno geslo Vezljivostni G
aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
Celotno geslo Vezljivostni G
alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
Število zadetkov: 5972