Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

klékelj kléklja tudi klékeljna samostalnik moškega spola [klékəl]
    podolgovata lesena priprava za klekljanje z ožjim zgornjim delom, na katerega se navije sukanec, in odebeljenim spodnjim delom za držanje
ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje]
    izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljar klékljarja samostalnik moškega spola [klékljar]
    1. moški, ki kleklja
ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica]
    ženska, ki kleklja
ETIMOLOGIJA: klekljar
klékljarski klékljarska klékljarsko pridevnik [klékljarski] ETIMOLOGIJA: klekljar
klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati]
    izdelovati čipke s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...
klementína klementíne samostalnik ženskega spola [klementína]
    1. sadno drevo z mandarini podobnimi manjšimi plodovi, križanec med mandarino in pomarančo; primerjaj lat. Citrus × clementina
      1.1. plod tega drevesa kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. clémentine, verjetno po francoskem vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
klèn1 kléna samostalnik moškega spola [klèn]
    sladkovodna riba z dvema paroma rdečkastih plavuti na trebuhu in velikimi rombastimi luskami; primerjaj lat. Squalius cephalus
ETIMOLOGIJA: = hrv. klȅn, nar. klijȇn, srb. klȅn, nar. rus. klénь, polj. kleń < pslov. *klěnь, nejasnega izvora - več ...
klén2 kléna kléno pridevnik [klén]
    1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
    2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
    3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz (je)klen; manj verjetno h kliti - več ...
kléno prislov [kléno]
    1. ekspresivno takó, da je zgledno, v skladu s tradicijo in običaji ali se tako dojema
      1.1. ekspresivno odločno, nazorno
    2. ekspresivno takó, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
ETIMOLOGIJA: klen
klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost]
    1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
    2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako zglednost, ustreznost
    3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: klen
kleptomán kleptomána samostalnik moškega spola [kleptomán]
    1. kdor zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanj nepotrebne stvari
      1.1. slabšalno kdor krade, se okorišča ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manikós ‛blazen’
kleptomaníja kleptomaníje samostalnik ženskega spola [kleptomaníja]
    bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manía ‛blaznost’ - več ...
kleptománka kleptománke samostalnik ženskega spola [kleptománka]
    ženska, ki zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanjo nepotrebne stvari
ETIMOLOGIJA: kleptoman
kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski] ETIMOLOGIJA: kleptoman
klinopís klinopísa samostalnik moškega spola [klinopís]
    1. staroveška pisava iz klinastih znakov, ki se vtiskuje v glinene ploščice ali kleše v kamen, razširjena zlasti v Mezopotamiji, Mali Aziji in stari Perziji
      1.1. besedilo, zapisano s to pisavo
    2. ekspresivno nečitljiva, neberljiva pisava
ETIMOLOGIJA: klin + pisati
klinopísni klinopísna klinopísno pridevnik [klinopísni] ETIMOLOGIJA: klinopis
klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír]
    1. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja
      1.1. čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...
klistíranje klistíranja samostalnik srednjega spola [klistíranje]
    čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistir
ETIMOLOGIJA: klistirati
klistírati klistíram nedovršni in dovršni glagol [klistírati]
    čistiti črevo, spodbujati njegovo delovanje z dajanjem odvajalnega sredstva v danko
ETIMOLOGIJA: klistir
Število zadetkov: 4948