Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
dodelívec -vca m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu: popraviti dodelivec
SSKJ
dodeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od dodeljevati: dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave; dodeljevanje stanovanj; dodeljevanje zemlje kmetom
SSKJ
dodeljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. dajati, podeljevati: dodeljevati podporo socialno šibkejšim
SSKJ
dodeljív -a -o prid. (ī í) ki se da dodeliti: dodeljivo stanovanje
SSKJ
dodeloválnica -e ž (ȃ) tovarniški obrat za opravljanje dokončnih del za lepši videz, boljšo kakovost: dodelovalnica usnja
SSKJ
dodelováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo
  2. 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali
SSKJ
dodéti -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna
SSKJ
dodévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) zastar. dodajati: ljudske pesmi je popravljal in jim dodeval iz svojega
SSKJ
dodôbra in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla
SSKJ
dodojíti -ím dov., dodójil (ī í) 
  1. 1. prenehati dojiti: svinjo je prodal, ko je dodojila
  2. 2. dojiti do določene mere: otroka ni dodojila
SSKJ
dofen gl. dauphin 
SSKJ
dóga1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge
SSKJ
dóga2 -e ž (ọ́) velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako: velika doga je stražila vhod / nemška doga
SSKJ
dogájanje -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu
// navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek
SSKJ
dogájati se -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja
SSKJ
dogánjanje -a s (ȃ) glagolnik od doganjati: doganjanje človekovega bistva
SSKJ
dogánjati -am nedov. (ȃ) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: doganjati resnico; doganjati splošne značilnosti pojava
    doganjajóč -a -e: doganjajoč mislec
SSKJ
doganjívost -i ž (í) knjiž., redko doganljivost: kritikova doganjivost
SSKJ
doganljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva
// ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik
SSKJ
doganljívost -i ž (í) knjiž. sposobnost z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: avtorjeva pronicljivost in doganljivost; to delo je sad dolgega študija in doganljivosti
Število zadetkov: 126494