Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
// navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment
- 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet
- 2. strokovnjak za estetiko; estetik
// nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu
- 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni
- 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov
- 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike
// s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika - 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko
- 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju
- 4. do 1848 tretji letnik filozofije
- estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika
- estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 737
- 738
- 739
- 740
- 741
- 742
- 743
- ...
- 6509
- Naslednja »