Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kolítis -a m (ȋ) med. vnetje debelega črevesa: zdraviti kolitis
SSKJ
kolizíja -e ž (ȋ) knjiž. nasprotje, navzkrižje: kolizija dolžnosti, interesov; kolizija med besedami in dejanji; protislovja in kolizije pisateljevega notranjega sveta / priti v kolizijo s predpisi
// istočasnost, hkratnost česa: kolizija koncertnih prireditev
SSKJ
koljáč -a m (á) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški koljači
SSKJ
koljé -ja m (ẹ̑) knjiž. ovratni nakit z navadno bogato okrašenim sprednjim delom: verižice, ogrlice in koljeji
SSKJ
kólje -a s (ọ́) več kolov, koli: impregnirati, ostriti kolje; postavljati kolje k paradižnikom, v vinogradu; hrastovo, kostanjevo kolje; trtno, vinogradniško kolje
SSKJ
kóljenec -nca m (ọ́) nar. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol
SSKJ
kólk in kôlk -a [prva oblika u̯k] m (ọ̑ ọ̄; ō ó) 
  1. 1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku
    ♦     med. izpah kolka
  2. 2. redko grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih
SSKJ
kolkovánje -a s (ȃ) glagolnik od kolkovati: kolkovanje prošnje
SSKJ
kolkováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) nalepiti kolek na dokument, prošnjo kot dokaz plačane pristojbine: pritožbe ni treba kolkovati
    kolkován -a -o: pravilno kolkovana prošnja
SSKJ
kolkóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na kolek ali kolkovanje: kolkovna taksa / kolkovna lestvica
SSKJ
kolkovína -e ž (í) pristojbina, ki se plača s kolki: visoka kolkovina
SSKJ
kólmež -a m (ọ̑) močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
SSKJ
kolníca tudi kólnica -e ž (í; ọ̑) pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: ob gostilni je stala velika kolnica; spraviti voz v kolnico; otroci so se skrivali v kolnici
SSKJ
kolník -a m (í) nar. kolovoz: po kolnikih so ropotali vozovi (M. Kranjec)
SSKJ
koló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 
  1. 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo
    // taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkoriščajo vodno energijo za pogon mlina
  2. 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem
    // v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa
  3. 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
  4. 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo
  5. 5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira
    ●     ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni
    ♦     etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element
SSKJ
kólo1 -a s (ọ̑) 
  1. 1. ljudski ples, pri katerem so plesalci drug zraven drugega, navadno v krogu: popoldne so zaplesali kolo / metliško kolo iz okolice Metlike; moravsko kolo iz Pomoravja
    // zaigrali so kolo skladbo za ta ples
    // tak ples sploh: gledati brigadirsko kolo
  2. 2. plesalci, razvrščeni pri tem plesu: kolo se je razklenilo, vilo; priključil se je kolu / zaplesali so v kolu
SSKJ
kólo2 -a s (ọ̑) šport., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan: odigrali so osem kol; po četrtem kolu vodi lanski prvak; rezultati zadnjega kola / prvenstveno kolo
♦ igr. kolo športne napovedi igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega prvenstvenega kola
SSKJ
kolobár -ja m (á) 
  1. 1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar
  2. 2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so nastajali kolobarji; luči so delale na stropu velike kolobarje / kolobar dima se je dvigal v zrak
    // s prilastkom kos, košček snovi, živila v taki obliki: kolobar klobase, limone / velik kolobar sira / pojedel je pet kolobarjev salame
    // v prislovni rabi izraža obstajanje, pojavljanje v taki obliki: vrv, zvita v kolobar / korenje, narezano na kolobarje / v gostih kolobarjih je puhal dim
  3. 3. agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču: držati se kolobarja / glavni kolobar pri katerem so zajete za določeno pokrajino najpomembnejše, tipične kmetijske rastline; štiriletni, triletni kolobar pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih
    ●     ekspr. pred očmi se mu delajo kolobarji zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kolobarje; imela je kolobarje pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. otroci so sklenili kolobar okrog njega so ga obkrožili; ekspr. hiše se je ognil v velikem kolobarju zelo, na daleč; pred hišo je stal kolobar ljudi skupina
    ♦     agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; astr. Saturnov kolobar telesa brez lastne svetlobe, razporejena v obliki kolobarja, ki krožijo okoli Saturna; mat. kolobar množica elementov z natančno določenimi lastnostmi; zool. kolobar člen
SSKJ
kolobárčast -a -o prid. (á) podoben kolobarju: na steno je padala kolobarčasta senca / kolobarčasta tvorba
♦ anat. kolobarčasti hrustanec hrustanec grla v obliki pečatnega prstana
    kolobárčasto prisl.: krožne mišice kolobarčasto zapirajo različne telesne odprtine
SSKJ
kolobárček -čka m (á) manjšalnica od kolobar: narisati kolobarček / na juhi so se naredili kolobarčki masti / zrezati čebulo na kolobarčke; dim se je v kolobarčkih dvigal iz pipe / kolobarčki klobase
Število zadetkov: 143086