Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kolútec -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: lesen kolutec
SSKJ
kolútek -tka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kolut: svetleči se bakreni koluti in kolutki
SSKJ
kolúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev
♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo
SSKJ
kóma1 -e ž (ọ̑) med. popolna, globoka nezavest: bolnik je že dva dni v komi / diabetična koma ki jo povzroči prevelika količina sladkorja v krvi
SSKJ
kóma2 -e ž (ọ̑) adm. vejica, zlasti decimalna: dve koma pet
♦ fiz. napaka leče, da upodobi točko kot črtico
SSKJ
kóma3 -e ž (ọ̑) astr. plinski ovoj, ki obdaja jedro kometa: komet je imel okroglo komo in dolg rep
SSKJ
komád -a m (ȃ) 
  1. 1. žarg. kos, primerek: na zalogi je še nekaj komadov; svoj komad je razdelil na še manjše dele / meriti z litri in komadi / naročiti petdeset komadov piva petdeset steklenic piva
  2. 2. publ., navadno s prilastkom umetniško delo, stvaritev, zlasti gledališka ali glasbena: igrajo tudi umetniško šibkejše komade; godba igra poskočne plesne komade / gledališki komad
SSKJ
komáden -dna -o prid. (ȃ) žarg. kosoven: prodaja metrskega in komadnega blaga
SSKJ
kómaj prisl. (ọ̑) nav. ekspr.  
  1. 1. izraža težavno uresničitev dejanja: hodi hitro, da ga komaj dohajamo; breme komaj nosi; komaj sem ga pregovoril / razred je komaj komaj izdelal / komaj čakam, da pride nestrpno
  2. 2. izraža omejevanje na določeno mero: seže mu komaj do pasu; do vasi je komaj pol ure; star komaj štirinajst let; vredno je komaj tri dinarje / žganja je komaj za dober požirek / to se posreči med sto komaj enemu; takrat je o železnici komaj kdo sanjal
  3. 3. izraža zelo majhno mero, stopnjo: komaj viden smehljaj; njegovo znanje je komaj zadostno; to ni razprava, ampak komaj osnutek zanjo
    // izraža neintenzivnost dejanja: odgovor je komaj dahnila; pred tem so ga komaj poznali
  4. 4. izraža dvom, negotovost: iz tega bo komaj kaj; stvar je komaj mogoča; to bo komaj res; ta mu bo komaj všeč / elipt. morda bo prihodnjič bolje, pa komaj
    // v zvezi s če, da izraža poudarjanje: komaj če sta spregovorila pet besed; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo
  5. 5. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si komaj prišel; sneg je komaj skopnel, noči so še mrzle / zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala
    ●     ekspr. nista hotela plačati, komaj bi bilo, da bi še vsakemu kaj dal najrajši bi videla; sam.: skoraj ni nikoli zajca ujel, komaj pa ga je; prim. komajda
SSKJ
kómaj vez. (ọ̑) ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem
SSKJ
kómajda prisl. (ọ̑) ekspr. komaj: nesreči smo se komajda ognili / grm je komajda meter visok / ali pride? Komajda najbrž ne
// v hribih je komajda skopnel sneg
SSKJ
kománda -e ž (ȃ) 
  1. 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
    // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je
    // ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
  2. 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
    ♦     voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
    // sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
  3. 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
    ●     pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
  4. 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
  5. 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
SSKJ
komandánt -a m (ā) kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti
// poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade
SSKJ
komandántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komandante: komandantska strogost / komandantska opazovalnica
SSKJ
komandantúra -e ž (ȗ) knjiž. poveljstvo, komanda: pogosto odhaja na komandanturo / policijska komandantura
SSKJ
kománden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem
♦ navt. komandni most najvišji del krova, odkoder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto
SSKJ
komandêr -ja m (ȇ) v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje: nosi zvezdo komanderja častne legije
SSKJ
komandír -ja m (í) 
  1. 1. kdor poveljuje vojaški enoti, manjši od bataljona, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: imel je strogega komandirja; komandir čete, voda
  2. 2. vodja oddelka ali postaje milice: komandir daje navodila dežurnemu miličniku / komandir postaje milice
SSKJ
komandíranje -a s (ȋ) glagolnik od komandirati: glasno komandiranje / komandiranje so zamenjali s prepričevanjem
SSKJ
komandírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena
    ●     pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje
    // nedov. in dov., zastar. poveljevati: desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom
  2. 2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati: bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči
    komandírati se nižje pog.  živeti, imeti se: kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata
    komandíran -a -o: zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani
Število zadetkov: 143086