Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bícek -cka m (ȋ) nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati
SSKJ
bícelj -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
SSKJ
bíceps -a m (ȋ) anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
SSKJ
bicíkel -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom
SSKJ
biciklíst -a m (ȋ) 
  1. 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali
  2. 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)
SSKJ
biciklístičen -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport
SSKJ
biciklístika -e ž (í) kolesarstvo: gojiti biciklistiko
SSKJ
biciklístka -e ž (ȋ) kolesarka
SSKJ
biciklístovski -a -o prid. (ȋ) star. kolesarski: biciklistovska čepica
SSKJ
biciklízem -zma m (ī) 
  1. 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem
  2. 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost
SSKJ
bícka -e ž (ȋ) nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)
SSKJ
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ muz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ
bíč2 in bìč bíča m (ī í; ȉ í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog
SSKJ
bíčanje -a s (ī) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
SSKJ
bíčar -ja m (ȋ) 
  1. 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev
  2. 2. izdelovalec bičev
SSKJ
bíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od bičar: divjost bičarke
SSKJ
bíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica
SSKJ
bíčarstvo -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva
SSKJ
bíčati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. tepsti z bičem: bičati do krvi
    // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča
  2. 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro
  3. 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce
    bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke
    bíčan -a -o: bičan od krivice
SSKJ
bičeglávec -vca m (ȃ) zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura
Število zadetkov: 118992