Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
sintagmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza
SSKJ
sintáksa -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso
● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija
♦ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije
SSKJ
sintáktičen -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake
SSKJ
sintáktik -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo
SSKJ
sínter -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra
SSKJ
sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču
  2. 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul
    ♦     biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote
    sintétično prisl.: sintetično narejena snov
SSKJ
sintétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sintetičnega: sintetičnost postopka / sintetičnost študije o pesniku
SSKJ
sintétik -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik
● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom
SSKJ
sintétika -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko
// izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko
SSKJ
sintetizátor -ja m (ȃ) 
  1. 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator
  2. 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo
SSKJ
sintetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek
  2. 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano
    sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence
    sintetizíran -a -o: sintetizirana snov
SSKJ
sintétski -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno
SSKJ
sintéza -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo
// kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov
♦ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino
SSKJ
sintézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek
♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa
SSKJ
síntranje -a s (ȋ) glagolnik od sintrati: sintranje rude
SSKJ
síntrati -am nedov. (ȋ) metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah
    síntran -a -o: sintrana kovina
SSKJ
sínus -a m (ȋ) 
  1. 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin
    // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih
  2. 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota
SSKJ
sínusen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivulja
♦ elektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
SSKJ
sinusoída -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
SSKJ
sínusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
Število zadetkov: 179697