Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
snažílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov
SSKJ
snažílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave
SSKJ
snažílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka
SSKJ
snážiti -im nedov. (á ȃ) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
Celotno geslo Kostelski
snažiti ► sˈnaːžėt -ėn nedov.
SSKJ
snážnost -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost
SSKJ
snéd -í ž, daj., mest. ed. snédi (ẹ̑) star. požrešen človek: ta sned tudi materi ni privoščila priboljška
SSKJ
snéda -e ž (ẹ̑) star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel
SSKJ
snédati -am nedov. (ẹ́) star. pojedati: gosenice snedajo liste
● star. snedati komu čast in ugled jemati
SSKJ
snéden -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje
SSKJ
snéden -dna -o prid. (ẹ̄) star. požrešen: snedni otroci
SSKJ
snédenec -nca m (ẹ̑) star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj
SSKJ
snédenost -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti
SSKJ
snédež -a m (ẹ̑) star. požrešen človek: tak snedež je, da bi najraje sam vse pojedel
SSKJ
snedúh -a m (ū) star. požrešen človek: prevelik sneduh je, da bi se odrekel dobri večerji
SSKJ
snég -á m (ẹ̑) 
  1. 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu
    // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje
    // mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti
  2. 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg
    ●     ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj
    ♦     alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C
Celotno geslo Kostelski
sneg ► sˈnėːk sˈnėga m, mn. sneˈgȯːvė
SSKJ
snegobrán -a m (ȃ) snegolov: popraviti žlebove in snegobran
SSKJ
snegolòm -ôma m (ȍ ó) gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje
SSKJ
snegolòv -óva m (ȍ ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov
Število zadetkov: 120750