Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
spóten -tna -o prid. (ọ̑) redko poten1: spotne ovire / spotni spomini spomini s poti
SSKJ
spóti in s póti tudi spotí in s potí prisl. (ọ́; ȋ) 
  1. 1. izraža umik, odmik, da ni ovirano gibanje: spravil je zaboje spoti / v medmetni rabi spoti, pijanec
    ●     iti komu spoti umakniti se mu; ekspr. spraviti koga spoti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga
  2. 2. star., v povedni rabi predaleč vstran: morala bi iti v trgovino, pa ji je bila spoti; prim. pot
SSKJ
spotík -a m (ȋ) glagolnik od spotakniti se: vsak spotik na nevarni poti bi bil usoden / spotiki in padci v življenju
SSKJ
spotíka -e ž (ȋ) ekspr.  
  1. 1. izražanje nezadovoljstva, slabega mnenja o kom, čem: boji se zamere in spotike; poročila se je in bilo je konec spotike / to je nekaterim v spotiko
  2. 2. kar vzbuja nezadovoljstvo, slabo mnenje: popivanje je veljalo za veliko spotiko / bil je spotika v družini / kamen spotike
    ●     ekspr. biti spotika odkritosrčnemu pogovoru ovira; ekspr. govoriti brez spotike brez zatikanja, gladko
SSKJ
spotíkanje -a s (ȋ) glagolnik od spotikati: spotikanje sošolcev / spotikanje ob kamenje / preprečiti javno spotikanje
SSKJ
spotíkati -am nedov. (ȋ) povzročati, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet: rad je spotikal sošolce; spotikali so se med seboj
    spotíkati se 
    1. 1. pri hoji, teku z nogo zadevati ob kaj: spotikati se ob kamenje, korenine; na gozdni stezi so se spotikali / ekspr. noge so se spotikale od utrujenosti
      // ekspr. spotikajoč se iti: pod težkimi bremeni so se spotikali v breg
    2. 2. ekspr., navadno v zvezi z ob, nad izražati svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o kom, čem: spotikali so se ob njeno vedenje, nad izgubljanjem časa; ob vsakega se spotika; vsi se spotikajo nad njeno lahkomiselnostjo
      ●       ekspr. pri govorjenju se spotika se mu zatika; ekspr. v življenju se je spotikal in padal delal manjše napake, moralno neprimerna dejanja
    spotikáje: spotikaje sošolca, je še sam padel; težko so ga nosili, spotikaje se skozi gozd
    spotikajóč -a -e: hropeč in spotikajoč se je stopal dalje
Celotno geslo Kostelski
spotikati se gl. spopikevati se, zapikevati se
SSKJ
spotikljáj stil. spotíkljaj -a m (ȃ; ȋ) 
  1. 1. majhen spotik: vsak spotikljaj na nevarni poti je lahko usoden
  2. 2. ekspr. manjša napaka, narejena zlasti zaradi nepazljivosti, površnosti: v prvem dejanju je naredil več spotikljajev / recitirati brez spotikljaja brez zatikanja, gladko
    // moralni spotikljaji
SSKJ
spotikljív -a -o prid. (ī í) ekspr. neprimeren, nespodoben: spotikljive zgodbe; spotikljivo vedenje / spotikljivo pravilo
● zastar. ljudje tu niso spotikljivi se ne spotikajo ob kaj, nad čim
    spotikljívo prisl.: spotikljivo govoriti
SSKJ
spotíti -ím dov., spótil (ī í) povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila
    spotíti se 
    1. 1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil
      // izločiti veliko potu: telo se mora spotiti
    2. 2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti
    spotèn -êna -o: spoten konj; ves spoten je prišel domov; prim. izpotiti
Celotno geslo Kostelski
spotiti se ► sˈputit se -in se dov.
SSKJ
spótjo in s pótjo tudi spotjó in s potjó prisl. (ọ̑; ọ́) spotoma, gredoč: spotjo se lahko oglasiš pri nas / spotjo se je premislil in se vrnil; prim. pot
SSKJ
spótom in s pótom prisl. (ọ̄) redko spotoma, gredoč: spotom se je oglasil pri znancu; prim. pot
SSKJ
spótoma prisl. (ọ̄) 
  1. 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: kruh in mleko je kupila spotoma; spotoma poglej, če so naši doma / šel je za njo in se spotoma oblačil med potjo, med hojo
    // v povedni rabi ko greš na postajo, stopi na pošto, je prav spotoma ob poti, blizu
  2. 2. ekspr. z lahkoto, brez težav: članek je kar spotoma napisal
  3. 3. nar. takoj: kar mu naročiš, vse spotoma pozabi
Celotno geslo Kostelski
spotoma ► sˈpọːtȯma prisl.
SSKJ
spóved -i ž (ọ̑) rel. obred v katoliški cerkvi, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo: opraviti spoved; iti k spovedi in obhajilu; pripraviti se na spoved; povedal je vse kot pri spovedi / očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo; prva, velikonočna spoved; (sveta) spoved četrti od sedmih zakramentov; pren., ekspr. s sinom sta imela dolgo spoved; prim. izpoved
Celotno geslo Kostelski
spoved ► sˈpȯːvėt -vėdė ž
SSKJ
spovédanec -nca m (ẹ̑) rel. kdor je spovedan: naložiti spovedancu pokoro; spovednik in spovedanec
SSKJ
spovédanka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od spovedanec
SSKJ
spovédati spovém dov. (ẹ́) 
  1. 1. rel. poslušati grehe vernika, mu naložiti pokoro in dati odvezo: duhovnik je bolnika spovedal in obhajal
  2. 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: hudo, pošteno ga je spovedala
    spovédati se 
    1. 1. rel. povedati duhovniku svoje grehe in jih obžalovati z namenom dobiti odvezo: spovedal se je in šel k obhajilu; pred smrtjo se je spovedal / spovedati se svojih grehov
    2. 2. ekspr. povedati vse, kar človeka vznemirja: iskal je človeka, ki bi se mu spovedal; naj se odkrito spovem, da sem včasih slabo mislil o tebi
    spovédan -a -o: umrl je spovedan; prim. izpovedati
Število zadetkov: 118867