Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
spozabíti se in spozábiti se -im se tudi izpozabíti se in izpozábiti se -im se dov. (ī á) ne narediti v skladu z določenimi normami, moralnimi načeli: skoraj bi se spozabil in ga udaril; v jezi se večkrat spozabi in zakolne / spozabiti se nad kom; spozabiti se v besedah; ekspr. spozabil se je z drugo imel ljubezenske, spolne odnose
Celotno geslo Kostelski
spozabiti se ► spȯˈzaːbėt se -ėn se dov.
SSKJ
spozábljati se -am se tudi izpozábljati se -am se nedov. (á) ne ravnati v skladu z določenimi normami, moralnimi načeli: kadar je pijan, se spozablja; pred materjo se ne spozablja in ne preklinja / spozabljati se nad kom; spozabljati se v besedah; ekspr. spozablja se z vsakim moškim ima ljubezenske, spolne odnose
● zastar. vedno se spozablja, kdaj ima god pozablja
SSKJ
spozábljenje tudi spozabljênje -a s (á; é) glagolnik od spozabiti se: odpustila mu je spozabljenje; trenutki spozabljenja
SSKJ
spozabljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) spozablja: spozabljiv moški
● zastar. star človek je spozabljiv pozabljiv
SSKJ
spoznánje -a s (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od spoznati: spoznanje napak; znanost je pot k spoznanju resnice / čutno, intuitivno, razumsko spoznanje / meje človeškega spoznanja sposobnosti spoznati kaj sploh
    // imeti dar za spoznanje bolezni
  2. 2. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna: spoznanje, da ga prijatelj vara, ga je prizadelo; globoko, grenko spoznanje / priti, ekspr. dokopati se do kakega spoznanja spoznati kaj
    // življenjska spoznanja / nova spoznanja na področju fizike; znanstvena spoznanja
  3. 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za spoznanje izraža zelo majhno stopnjo: za spoznanje se zrediti; za spoznanje presvetla barva; potrebno bi bilo za spoznanje več odločnosti
    ●     star. za moje spoznanje je on eden najbolj poštenih ljudi po mojem mnenju
    ♦     filoz. spoznanje proces simbolnega odražanja in obnavljanja stvarnosti v človeškem mišljenju; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro
Celotno geslo Kostelski
spoznanje ► spȯzˈnaːn’e -a s
SSKJ
spoznánjski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na spoznanje: spoznanjska plast romana / spoznanjska groza
    spoznánjsko prisl.: spoznanjsko razgibano pisanje
SSKJ
spoznátek -tka m (ȃ) star. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna; spoznanje: spoznavanje je pot, ki drži do spoznatkov / spoznatki vede
SSKJ
spoznáten -tna -o prid. (á ā) knjiž. spoznaven: kot življenje tudi umetnost ni do konca spoznatna
SSKJ
spoznátev -tve ž (ȃ) star. spoznanje: spoznatev resnice / njegovih spoznatev niso hoteli poslušati
SSKJ
spoznáti -znám dov. (á ȃ) 
  1. 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do
    1. a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi
    2. b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu je spoznal otrokovo nadarjenost / napenjal je oči, pa ni mogel spoznati, kaj je v jami ugotoviti
  2. 2. priti do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznati človeka po dejanjih / spoznati v kom iskrenega prijatelja
    // priti do poznavanja koga ali česa
    1. a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznati nove kraje, ljudi
    2. b) na osnovi doživljanja: spoznati lakoto, trpljenje, udobje
  3. 3. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: spoznati koga že od daleč; spoznati koga po glasu, hoji; ni se jim dal spoznati / spoznati obleko, pisavo koga
  4. 4. publ. seznaniti: spoznati koga s kom; osebno se spoznati s kom / spoznati delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi / spoznati se z novim delom
    ●     zastar. spoznali so mu premajhno plačo priznali, določili; publ. sodišče ga je spoznalo za krivega je odločilo, da je kriv; prijatelja spoznaš v nesreči; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona
    spoznáti se 
    1. 1. nedov., v zvezi z na imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: spoznati se na delo, glasbo, modo
    2. 2. dov. in nedov. znajti se, orientirati se: v gosti megli se ni mogel spoznati; ker se v mestu slabo spozna, se je izgubil
    spoznávši star.: spoznavši gospodarja, je pes nehal lajati
    spoznán -a -o: spoznani in nespoznani naravni zakoni; biti spoznan za krivega
Celotno geslo Kostelski
spoznati ► sˈpoːznat sˈpȯznaːn dov.
SSKJ
spoznátnost -i ž (á) knjiž. spoznavnost: spoznatnost objektivnega sveta / meje spoznatnosti
SSKJ
spoznáva -e ž (ȃ) knjiž. spoznanje: spoznava resnice; rezultat spoznave / čutna, intuitivna, miselna spoznava / priti do podobnih spoznav; življenjske spoznave in izkušnje
SSKJ
spoznaválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj spoznava, spozna: raziskovalci in spoznavalci resničnosti / dober spoznavalec človeških lastnosti
● knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
♦ rel. svetnik, ki ni umrl mučeniške smrti
SSKJ
spoznaválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spoznavanje: spoznavalna pot / domeniti se za spoznavalne znake; ima veliko spoznavalno moč
SSKJ
spoznávanje -a s (ȃ) glagolnik od spoznavati: spoznavanje otrokove duševnosti; spoznavanje resnice; metode spoznavanja / čutno, razumsko, znanstveno spoznavanje / medsebojno spoznavanje; spoznavanje novih krajev
♦ šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli
SSKJ
spoznávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do
    1. a) poznavanja česa: človek vse bolj spoznava naravo; spoznavati, kako deluje celica / v šoli spoznavati prve črke; spoznavati računalništvo
    2. b) védenja: spoznavati lastne zmote; vse bolj je spoznaval, da tako ne more več živeti / spoznavati otrokovo nadarjenost
  2. 2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznavati lastnosti tkanin po otipu; spoznavati ljudi po dejanjih; po njeni smrti je spoznaval, kaj mu je pomenila / v sosedu spoznavati plemenitega človeka
    // prihajati do poznavanja koga ali česa
    1. a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznavati nove kraje, ljudi; spoznavati se med seboj
    2. b) na osnovi doživljanja: spoznavati lakoto, samoto, trpljenje
  3. 3. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: spoznavati ponesrečence
  4. 4. publ. seznanjati: spoznavati koga s svojimi sodelavci / spoznavati ljudi s problemi proizvodnje / spoznavati se z novimi kraji
    spoznavajóč -a -e: spoznavajoč svoje napake, je znal odpuščati drugim; spoznavajoč razum
SSKJ
spoznáven -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje: spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti / spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo / spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo
♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja
// ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne
    spoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva
Število zadetkov: 118867