Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
svistênje -a s (é) glagolnik od svisteti: svistenje listja pod nogami
SSKJ
svistéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je svistelo pod nogami; brezoseb. svistelo ji je pred ušesi / redko pri hoji je svileno krilo svistelo šumelo, šuštelo
// hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so svistele nad glavami / kose svistijo
// s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: svisteti z bičem
    svistèč -éča -e: raketa je svisteč zletela v zrak; svisteči izstrelki
SSKJ
svístniti -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo
// hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje
// s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku
SSKJ
svíšč1 -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svišč kose / puščica je s sviščem zletela mimo
SSKJ
svíšč2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron
♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica
SSKJ
svíšč3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž
Celotno geslo Kostelski
svišč jesenski svišč gl. noč
SSKJ
sviščáti -ím nedov. (á í) dajati ostre, sikajoče glasove: suha trava je sviščala pod nogami
// hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: izstrelki so sviščali čez mesto / po zraku sviščijo strele
// s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: sviščati z mečem
    sviščèč -éča -e: sviščeči glasovi; sviščeče sopenje
SSKJ
svít -a m (ȋ) 
  1. 1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval
  2. 2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče
  3. 3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh
Celotno geslo Kostelski
svit m gl. vidprid. gl. zviti
SSKJ
svíta -e ž (ȋ) zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito
SSKJ
svítanice -nic ž mn. (ȋ) 
  1. 1. nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: hoditi k svitanicam
  2. 2. knjiž. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjice: moliti svitanice
SSKJ
svítanje -a s (ȋ) glagolnik od svitati se: težko je čakala svitanja / ob prvem svitanju so se razšli ob prvem svitu
SSKJ
svítati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os.  
  1. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati
  2. 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode
  3. 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitati
    ●     knjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo
    svitajóč se -a -e: svitajoče se jutro
SSKJ
svítek -tka m (ī) 
  1. 1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
  2. 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak
    // knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek
  3. 3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek
    ♦     arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
Celotno geslo Kostelski
svitek ► sˈviːtak -tka m
SSKJ
svíter -tra m (í) knjiž. pulover: plesti sviter; volnen sviter / smučarski sviter
Celotno geslo Kostelski
sviti gl. zviti
SSKJ
svítice svític ž mn. (ȋ) star. spodnje hlače iz domačega platna: izpod črnih hlač so se videle bele svitice; bil je v samih sviticah
Celotno geslo Kostelski
svititi gl. svetiti
Število zadetkov: 113911