- 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
- 2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ anat. žvečne mišice žvečilne mišice
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
- 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico - 2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
- žvečèč -éča -e: žvečeč drobiti grižljaj
- 1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti: izdelovati žvegle; ljudski godec z žveglo
- 2. nar. piščal: igrati na žveglo; pastirska žvegla
- 1. etn. igrati na žveglo: en godec je žveglal na žveglo, drugi pa igral na harmoniko
- 2. nar. igrati na piščal: deček je žveglal in pel
♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4652
- 4653
- 4654
- 4655
- 4656
- 4657
- 4658
- ...
- 5521
- Naslednja »