Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. odbiti iskrečo se svetlobo: med kamečki se je zalesketal biser / v daljavi se zalesketa morje / v očeh so se ji zalesketale solze / ekspr. v njegovem pogledu se je zalesketalo veselje je postalo zaznavno, vidno
2. zasvetiti, zasijati: na nebu se zalesketajo zvezde
3. ekspr. belo se odraziti, pokazati: med drevjem se je zalesketala domačija
1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: zalesti divjad, srnjaka / zalesti kragulje gnezdo / zalesti vlomilca
2. ekspr. zaiti: na poti domov so zalezli; ne vem, kako sem zalezel na to cesto / zalesti v obup, težave
3. nav. 3. os., star. ujeti, dohiteti: na poti jih je zalezla noč / zalezla ga je bolezen lotila se ga je
- zalésti se navadno s prislovnim določilom
z lezenjem priti kam in tam ostati: kača se je zalezla v luknjo / ubežnik se je zalezel pod grm / ekspr. zalezel se je v kot sobe in molčal / ekspr. megle so se zalezle v dolino / ekspr. dvom se ji je zalezel v dušo, srce; pren., ekspr. dekle se mu je zalezlo v srce
1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet
2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta
3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu
1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav
// ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja
2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki
- zaletávo prisl.:
zaletavo se vesti
glagolnik od zaletavati se: zaletavanje avtomobilov / zaletavanje iz ene skrajnosti v drugo
1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim: iz objestnosti se zaletavati v mimoidoče; v temi so se zaletavali v stole, zaboje; vešče se zaletavajo v svetilko
// udarjati s hitro vozečim vozilom ob kaj: opiti vozniki avtomobilov se pogosto zaletavajo v ograjo; zaletavati se z avtomobili
2. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotevati česa, delati kaj: ne zaletavajte se, ampak dobro premislite, ker bo veliko stroškov / zaletavati se iz neumnosti v neumnost
3. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izražati pomisleke o čem: javno se zaletavati v program / članek se zaletava v odločitev oblasti / ta fant se zaletava v vsako dekle jo nadleguje
- zaletavajóč se -a -e:
zaletavajoče se kroglice; prisl.: zaletavajoče se česa lotevati
● zaletavajoče govoriti, hoditi neenakomerno hitro, sunkovito
naprava v obliki umetne klančine in avtomobilskega sedeža, ki simulira trk pri nižjih hitrostih in s tem prikaže pomembnost uporabe varnostnega pasu: sesti v zaletavčka; praktični preizkusi z zaletavčkom
lastnost, značilnost zaletavega: zaletavost več škoduje, kot koristi; pri delu bo treba več strokovnosti in manj zaletavosti / ekspr. zaletavost hoje
// zaletavo dejanje ali ravnanje: njegovih zaletavosti niso pozabili; narediti zaletavost
ekspr. zaletavo dejanje ali ravnanje; zaletavost: zaradi njegovih zaletavščin so imeli same težave
ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel
knjiž. zaletavost: njegova zaletelost je znana / tako dejanje, ravnanje je zaletelost
1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo
// udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / zaletela sta se avtobus in tovornjak
2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: zaletel se je in preskočil potok; zaletel se je, da bi razbil vrata
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč usmeriti se kam: bik se je zaletel proti nam; jezdeca se zaletita drug proti drugemu
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč priti kam: ne zaleti se med goste, v sobo kakor zadnjič / ščuka se včasih zaleti na vodno površino
3. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj: priznam, da sem se glede tega zaletel / zaleteti se z gradnjo, odgovorom
4. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa: zaleteti se v besedilo, program
5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj: grižljaj se mu je zaletel; sapa, slina se mu je zaletela; brezoseb. zaletelo se mu je od smeha / ekspr. glas se mu je zaletel
● zaleteti se z glavo skozi zid, v zid poskušati izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. nekam, v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje
- zaletèn -êna -o:
zaleten avtomobil; zaletena sapa
šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skrajšati zaletišče; spustiti se po zaletišču
// kraj, mesto zaleta: zaletišče za skok v višino
zaletavati se: pes se je jezno zaletoval v tujce / besede se mu zaletujejo v grlu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4628
- 4629
- 4630
- 4631
- 4632
- 4633
- 4634
- ...
- 10354
- Naslednja »