Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
slèdka tudi slètka prisl. pozneje: Ka je ſzletka piſzani po Pavlovi KŠ 1771, 756; I nike iſztina je poſztavo Boug vu czérkvi ſzledka dári ozdrávlenyá KŠ 1771, 515; britka bode nyemi ſzletka BKM 1789, 224
Prekmurski
slèdkar prisl. pozneje: ino sze szledkar vecskrát szpomenéjo KOJ 1845, 96; 'senszke, na stere szo szi szledkar zobé brüszili KOJ 1848, 7; z sterov je czaszar Károl VI. szledkar rejszan nyegov rod obdarüvao KOJ 1914, 146
SSKJ²
sledljív -a -o prid. (ī í)
ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: sledljiva proizvodnja; številke so sledljive / sledljivi sistem skupina med seboj povezanih sončnih celic, ki omogoča samodejno sledenje gibanju sonca za čim večji energijski izkoristek
SSKJ²
sledljívost -i ž (í)
dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost živalske krme mora biti zagotovljena; sledljivost mesa; sledljivost sprememb; sistem sledljivosti
SSKJ²
sledník -a m (íknjiž.
1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu / to delo bodo končali naši sledniki nasledniki
2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki
3. vohun: podatki slednikov
● 
star. kraljevi sledniki privrženci
♦ 
lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
SSKJ²
slédnji -a -e prid. (ẹ̑knjiž.
1. vsak: slednji človek bi moral to vedeti / prihajala je slednji dan
2. nazadnje omenjeni, zadnji: potrebni sta vestnost in poštenost, slednje lastnosti pa on nima; sam.: nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli slednji; slednji se bo tega še dolgo spominjal
SSKJ²
slédnjič člen. (ẹ̑)
knjiž. nazadnje, končno: slednjič je sprevidel, da je vse zaman / prebudil se je, si pomel oči, zazehal in se slednjič pretegnil
SSKJ²
sledúh -a m (ū)
slabš. zasledovalec: znebiti se sleduhov
 
slabš. po mestu so razposlali sleduhe vohune
SSKJ²
slegúr -ja m (ú)
zool. ptica pevka z rdeče rjavim repom, ki živi v skalnatih predelih, Monticola saxatilis:
SSKJ²
sléherni -a -o zaim. (ẹ̑)
knjiž. vsak: poudarjati odgovornost slehernega člana; sleherni mladinec bi to moral vedeti; spomnil se je sleherne podrobnosti / sleherni dan ga srečam; izkoristil je sleherni trenutek, da je bil z njo; sleherno jutro jo je čakal na postaji / okrepljen: na to naj bo pripravljen vsak sleherni občan; spremljala je vsako in sleherno besedo govornika prav vsako
// nav. ekspr. kakršenkoli, katerikoli: izogibati se slehernemu boju; sleherno pretiravanje pri tem je škodljivo; opustil je sleherno upanje / z oslabljenim pomenom: napadli so brez slehernega povoda; življenje prikazuje brez slehernega olepševanja
● 
knjiž. v njem je zamrla sleherna iskrica upanja zadnja; sam.: sleherni izmed nas je že doživel kaj podobnega
SSKJ²
sléhernica -e ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. vsaka ženska: moda za slehernico / povprečna slehernica srednjih let
SSKJ²
sléhernik -a m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. vsak človek, vsakdo: slehernik včasih misli na smrt; slehernik upa; življenje slehernika je dragoceno / biti eden od slehernikov od navadnih, vsakdanjih ljudi
SSKJ²
sléhernikrat prisl. (ẹ̑)
knjiž. vsakokrat, vsakič: srečna je slehernikrat, kadar ga vidi; skoraj slehernikrat je prihajal h kosilu
SSKJ²
slêj prisl. (ȇ)
1. zastar. pozneje: priti bi moral točno ob enih, ne slej
2. ekspr., navadno v zvezi prej ali slej nekoč gotovo: prej ali slej pride streznjenje; krivica se prej ali slej maščuje
● 
ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne slej nikoli; prim. prejkoslej, slejkoprej
Prekmurski
sléjčti tudi sléjči -em dov. sleči: Fosztani; szlejcsti KOJ 1833, 157; i do nágoga jo ſzlicséjo KŠ 1771, 797; med razbojnike, ki ſzo ga i ſzlekli KŠ 1771, 204; I, gda bi ga ſzlekli, odeli ſzo ga KŠ 1771, 94; pren. Naj z-szébe szlecsémo Vszáko grêsno rú'znoszt KAJ 1848, 151; Szlejcsi me ſztejla KŠ 1754, 262; Zlejcsi me ztejla vezdáj BKM 1789, 281; Odbi vrága i ſzvejt ſzlejczi BKM 1789, 327; Drüge gmajne ſzam ſzlejkao gda ſzam od nyih nájem vzéo KŠ 1771, 547
sléjčti se tudi sléjči se -em se sleči se: zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1754, 536; odpré ga i doli ſze ſzlicsé KŠ 1771, 261; pren. ſze düsa z-dühovnoga 'sitka ſzlecsé KMK 1780, 90
slèčeni -a -o slečen: od vsze vojnicske priprave szlecsen KOJ 1848, 77; do poupka szlecsenoga znak dao razpeti KOJ 1914, 134; pren. ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103; vu 'sitki Salamona z-králesztva szlecsenoga KOJ 1848, 22; Hüda ſtükanya ſzkvarjene pámeti lüdi i ſzlecseni ziſztine KŠ 1771, 642
Prekmurski
sléjdnji -a -e prid.
1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638
2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194
3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342
slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34
nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22
sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65
Prekmurski
sléjdnjikrat prisl. zadnjič, zadnjikrat: Tü je szvoje vitestvo Hunyadi Janko szlejdnyikrát pokázao KOJ 1848, 60
SSKJ²
slêjkoprêj in slêj ko prêj člen. (ȇ-ȇ)
1. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: bolnik je ostal slej ko prej negiben / v vezniški rabi malo bleda je bila, malo shujšana, slej ko prej pa zdrave polti
2. izraža prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo; prej ko slej: odbor bo moral slej ko prej sprejeti moj predlog
● 
knjiž. s to mislijo se je slej ko prej seznanil pri Heglu najbrž
Prekmurski
sléjpi -a -o prid. slep: i bos ſzlejpi KŠ 1771, 381; Elimáſſa csalejra je ſzlejpoga vcsino KM 1796, 126; ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; pren. On [rázum] je ſzlejpi v dühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; Brez’ tébe Kak ſzem ſzlejpi BKM 1789, 128; cslovek, zvün soule bom szlejpi KOJ 1845, 141; Szlejpa ſzoudba KŠ 1771, 21; gde je do eti máo moja ſzlejpa pamet bila KM 1783, 149; Vu Bo'soj miloſztivnoſzti ſzlejpo vüpanye KMK 1780, 91
nájslepéjši -a -e najbolj slep: Ja ſzem pa te náj ſzlepejsi V-tom, ka mi je na dobro BRM 1823, 339
sléjpi -a -o sam. slepi: Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Dvá ſzlejpa, eden vragometen KŠ 1771, 27; ino kaibi ſzleipi pogléd vzéli SM 1747, 11; Szlejpi preglédávajo KŠ 1771, 35; Maria ſzlejpih ſzvetloſzt KM 1783, 81; predgati ſzlejpim preglédanye KŠ 1771, 176; ſcse ſzlejpim pogléd dati BKM 1789, 18; majoucsi ſzebom ſzlejpe KŠ 1771, 52
Prekmurski
slejpobatrìven -vna -o prid. drzen: Vakmerö; prevzéten, szlejpo-batriven -a -o KOJ 1833, 180
Število zadetkov: 129309