Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ)
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
    sijájno 
    1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
    2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
SSKJ²
sijajína -e ž (í)
knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra
SSKJ²
sijájnik -a m (ȃ)
min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit
SSKJ²
sijájnost -i ž (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost sijajnega: sijajnost slovesnosti / sijajnost njegovih idej, misli
 
zastar. kovinska sijajnost kovinski sijaj
SSKJ²
sijálka -e [tudi sijau̯kaž (ȃ)
elektr. žarnica, ki daje svetlobo zaradi električnega toka v plinu, kovinski pari ali njuni zmesi: prižgati sijalko / natrijeva, živosrebrna sijalka; plinska sijalka
SSKJ²
sijánje -a s (ȃ)
glagolnik od sijati: sijanje sonca / sijanje oči
Vorenc
sijanje sF2, radius, -dÿſvitloba, ſyanîe; radius solisſonzhnu ſyanîe, laṡkatanîe, ſonzhna ẛarja, ſvitloba, ali ſtréla
SSKJ²
sijáti síjem nedov., sijál (á ȋ)
1. oddajati svetlobo: sonce sije že milijone let
// oddajati svetlobo in biti viden: oblaki so se razkadili in spet je sijalo sonce / na nebu sije luna; sijati so začele prve zvezde
// oddajajoč svetlobo prihajati kam: sonce mi sije naravnost v oči; mesečina, žarek sije skozi okno
2. ekspr. odbijati svetlobo: zlatniki na mizi so sijali; okna so sijala v soncu / beli cveti so sijali med zelenjem
3. ekspr. z izrazom oči, s potezami na obrazu kazati močno čustveno vznemirjenost: fant je kar sijal: uspelo je; sijati od ponosa, sreče / oči so mu sijale / na vseh obrazih sije veselje se kaže, je vidno
● 
pesn. oči so ji sijale mile prošnje proseče je gledala; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
    sijóč -a -e:
    sijoči obrazi zbranih; toplo sijoče sonce
Vorenc
sijati nedov.F4, explendescerevun ſveititi, ſyati, laṡkatati; resplenderereſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; splendereſyati, ſe ſveititi; translucerev'prég ſyati, ſe ṡkuṡi ſvitléti, ali laṡkatati
Celotno geslo Kostelski
sijatiˈsijat -an nedov.
SSKJ²
sík1 -a m (ȋ)
oster, s-ju podoben glas: zaslišati kačji sik / siki krogel
SSKJ²
sìk2 in sík medm. (ȉ; ȋ)
1. posnema glas kače: sik, sik, je sikala kača
2. posnema glas uhajajoče pare: pri ventilu je uhajala para: sik, siik
SSKJ²
síka -e in -a m (ī)
zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik
SSKJ²
síkanje -a s (ī)
glagolnik od sikati: sikanje kače / sikanje krogel
SSKJ²
síkati -am stil. síčem nedov. (ī ȋ)
1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu
// dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške
// sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje
2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja
    sikáje :
    bakle so sikaje ugašale
    sikajóč -a -e:
    sikajoč gad
SSKJ²
sikatív -a m (ȋ)
teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila
SSKJ²
síkav -a -o prid. (í)
ki zveni ostro, rezko: spregovoril je s sikavim glasom; sikav smeh, šepet / sikavo vrenje vode
SSKJ²
síkavec -vca m (í)
sičnik: sikavci c, s, z
Vorenc
sikel msiclus, -lien judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
Vorenc
sikera, sikira ipd. gl. sekira ipd.
Število zadetkov: 132126