Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
déti1 dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑)
star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2
SSKJ²
déti2 dénem dov., dêni deníte (ẹ́)
1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok!
2. star. izraziti z besedami; reči, dejati1: kaj deneš?
3. v členkovni rabi, v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: deniva, da sprejmem vaš predlog; denimo, da bi pogledala v leksikon
// izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: težja fizična dela, denimo selitve; ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo
● star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede
SSKJ²
detìč -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄)
1. zastar. deček1, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih
2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič
SSKJ²
detínji -a -e prid. (ȋ)
pesn. otroški: detinje igre; detinja srca
SSKJ²
detínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. otroški: čisto detinski je še; detinska doba; obujal je spomine na detinska leta / detinska bolezen, nebogljenost
SSKJ²
detínstvo -a s (ȋ)
knjiž. otroška doba, otroštvo: že iz detinstva sta dobra prijatelja
♦ ped. doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; zgodnje otroštvo
SSKJ²
detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupljanje: zeleni čaj spodbuja proces detoksikacije / detoksikacija telesa
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: ko je opravil detoksikacijo, so ga napotili v eno od komun; program detoksikacije
SSKJ²
detomòr -ôra m (ȍ ó)
pravn. umor otroka, ki ga stori njegova mati ob rojstvu ali neposredno po njem: kaznovati detomor
SSKJ²
detomorílka -e [detomoriu̯ka] ž (ȋ)
mati, ki umori svojega otroka ob rojstvu ali neposredno po njem: detomorilko so obsodili na strogi zapor
SSKJ²
detonácija -e ž (á)
pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij
// eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu
♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju
SSKJ²
detonacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na detonacijo: detonacijski dušilnik / detonacijski učinek; detonacijski val
SSKJ²
detonátor -ja m (ȃ)
razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja
// posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje
SSKJ²
detonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira
SSKJ²
detrítus -a m (ȋ)
biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa
SSKJ²
detronizácija -e ž (á)
knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo
// ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti
SSKJ²
detronizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja
// ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine
SSKJ²
deus ex machina deusa ex machina tudi -- -- -- [déu̯s eks máhina] m (ẹ̑, ȃ)
lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet: deus ex machina v Evripidovih tragedijah; pojavil se je kot deus ex machina; pren. smrt junakovega nasprotnika je v romanu nekoliko preočiten deus ex machina
SSKJ²
déva -e ž (ẹ̑)
zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija
SSKJ²
devalorizácija -e ž (á)
fin. devalvacija: zakon o devalorizaciji; pren. devalorizacija človekovega dela
SSKJ²
devalorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine
Število zadetkov: 125265