Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr.
1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil
// šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: ponavlja, lani je čofnil
3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
SSKJ²
čofodráti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. čofotati: gosi čofodrajo po vodi / po cele dneve so otroci čofodrali po ribniku
SSKJ²
čofòt -ôta m (ȍ ó)
čofotanje: čofot ladijskega vijaka
SSKJ²
čofotálnik -a m (ȃ)
majhen, plitev bazen, namenjen najmlajšim otrokom: poleg rekreacijskega bazena sta še šolski bazen in čofotalnik za najmlajše / otroški čofotalnik
SSKJ²
čofotánje -a s (ȃ)
glagolnik od čofotati: zaslišali so čofotanje in vpitje kopalcev / čofotanje otrok po blatu
SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje :
    čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e:
    čofotajoč dež
SSKJ²
čofôtniti -em dov. (ó ȏ)
1. slišno, plosko udariti po vodi: riba je čofotnila z repom
2. pog., ekspr. pasti1: zakrilil je z rokami in čofotnil v reko
3. brezoseb. dati tleskajoč, zamolkel glas: ob vsakem zamahu z veslom je čofotnilo
SSKJ²
čohálnik -a [čohau̯nik tudi čohalnik] m (ȃ)
1. čohalo: očistiti čohalnik
2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad:
SSKJ²
čohálo -a s (á)
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
SSKJ²
čóhati -am in čoháti -ám nedov. (ọ̑; á ȃ)
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho
● nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje
SSKJ²
čohljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohljati psa po glavi; čohlja si brado
SSKJ²
čohnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. trohneti, razpadati: truplo čohni
SSKJ²
čóhniti -em in čôhniti -em dov. (ọ́ ọ̑; ó ȏ)
nar., ekspr. močno udariti: čohniti z grabljiščem
SSKJ²
čòk čôka m (ȍ ó)
1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
// nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
♦ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
SSKJ²
čóka -e ž (ọ̑)
nar. vzhodno svinja: velika čoka je rila po blatu
SSKJ²
čôkast -a -o prid. (ó)
čokat: ni ne vitek ne čokast
SSKJ²
čokàt -áta -o prid. (ȁ ā)
majhen, a krepko razvit: čokat, plečat mož / je čokate postave
SSKJ²
čokátec -tca m (ȃ)
ekspr. čokat človek: spredaj je stal čokatec v sivi jopici
SSKJ²
čokáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar)
SSKJ²
čokátost -i ž (á)
lastnost čokatega: čokatost njegove postave / čokatost stebra
Število zadetkov: 123382