Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. knjiž. lastnost členjenega: bogata členjenost pročelja
2. zool. zaporedno ponavljanje členov v podolžni osi živalskega telesa: enakomerna členjenost
rastlina slanih tal s členastim steblom in majhnimi listi: morski skalnjak s členkarjem
1. sestavljen iz členkov: členkasta brana / členkast avtobus
2. ki ima velike, izrazite členke: členkasti prsti
ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov
nav. mn., zool. živali s členastim telesom in členastimi nogami, Arthropoda: razvoj členonožcev
ki kaže neravne, vijugave obrise: členovita obala; členovito ozemlje
♦ teh. členovit mehanizem mehanizem, sestavljen iz več členov
značilnost členovitega: členovitost gorskih grebenov; členovitost jadranske obale
nanašajoč se na človečanstvo: uresničevanje resnično človečanskih odnosov v družbi; ljudje s človečanskim čustvovanjem / boj za mir je izraz skupne človečanske povezanosti / človečanske pravice
1. knjiž. človečnost: pisalo in govorilo se je o nekakšnem človečanstvu; ideja človečanstva
2. zastar. človeštvo: pomagati človečanstvu
nav. slabš. majhen, suh človek: bil je majhno človeče zgubanega obraza
// slabš. človek, oseba sploh: bil je užaljen, da mu to človeče ukazuje; naduto človeče / kot nagovor izgini, človeče, preden se razjezim
1. manjšalnica od človek: pravkar rojeni človeček / ekspr. okrogel, zalit človeček s sijočimi lici
2. iron. nepomemben človek: takile človečki ne morejo zavreti našega prizadevanja; nevedni in smešni človečki
glagolnik od človečiti: človečenje in izboljševanje človeka; zahteva po človečenju medčloveških odnosov
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek: tršata človečina
2. človeško meso: barva trohneče človečine
publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki: prvi človečnjaki; najdbe človečnjakov; okostja človečnjakov; razvoj človečnjakov; neznane vrste človečnjakov
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov
2. človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 440
- 441
- 442
- 443
- 444
- 445
- 446
- ...
- 6170
- Naslednja »