Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
akacijevína tudi akácijevina -e ž (í; á)
akacijev les:
SSKJ²
akadémičarka -e ž (ẹ́)
1. članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove: ugledna akademičarka; raziskovalka akademičarka
2. star. študentka, visokošolka
SSKJ²
akadémičen -čna -o prid. (ẹ́)
zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost
SSKJ²
akademíja -e ž (ȋ)
1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove: park pred akademijo
2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola
3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja
SSKJ²
akademíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
SSKJ²
akadémik -a m (ẹ́)
1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
2. star. študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
SSKJ²
akadémikinja -e ž (ẹ́)
članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove: izvolitev akademikinje
SSKJ²
akadémiški -a -o prid. (ẹ́)
zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo
SSKJ²
akademízem -zma m (ī)
knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem
// slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
SSKJ²
akadémski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje
    akadémsko prisl.:
    akademsko izobražen človek
SSKJ²
ákanje -a s (ā)
glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje
SSKJ²
akánt -a m (ā)
1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:
SSKJ²
akántov -a -o (ā)
pridevnik od akant: akantov list
SSKJ²
àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́)
lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico:
SSKJ²
ákati -am nedov. (ā)
jezikosl. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo
SSKJ²
akcelerácija -e ž (á)
knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
SSKJ²
akceleracíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
SSKJ²
akcelerátor -ja m (ȃ)
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
SSKJ²
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:
SSKJ²
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Število zadetkov: 115077