Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
terapíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na terapijo: terapijska navodila / knjiž. terapijsko delovanje zdravilno
SSKJ²
terárij -a m (á)
zaprt prostor za gojenje manjših kopenskih živali: opazovati kuščarje, želve v terariju; terarij in akvarij
SSKJ²
terárijski -a -o (á)
pridevnik od terarij: terarijske živali
SSKJ²
terása -e ž (ȃ)
1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa
// ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase
2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah
// vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami
♦ 
alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina
Celotno geslo Kostelski
terasateˈraːsa -e ž
SSKJ²
terásast -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na teraso: terasasto poslopje / terasasti vinogradi, vrtovi / vas leži na terasasti vzpetini
    terásasto prisl.:
    terasasto se dvigati, spuščati
SSKJ²
terásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na teraso: vzpenjati se po terasnih stopnicah / terasni sadovnjaki, vinogradi terasasti
SSKJ²
terasírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji
Celotno geslo Kostelski
teratiˈterat -an nedov.
SSKJ²
teratóm -a m (ọ̑)
med. prirojeni tumor, navadno v jajčnikih ali modih, iz tkiv, ki jih normalno v teh organih ni: zdravljenje teratoma
SSKJ²
têrba -e ž (ȇ)
nar. neumna, nespametna ženska: Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba s tem napravila (Prežihov)
SSKJ²
têrbij -a m (é)
kem. redka težka kovina modrikasto sive barve, element Tb:
SSKJ²
têrc -a m (ē)
nar. koroško neumen, nespameten človek: nisem tak terc, za kakršnega me imate; vaški terc / kot psovka terc pijani, pojdi domov
SSKJ²
têrca -e ž (ȇ)
glasb. interval v obsegu treh diatoničnih stopenj: zaigrati terco / mala v obsegu enega celega tona in poltona, velika terca v obsegu dveh celih tonov
// tretja diatonična stopnja glede na dani ton: terca in seksta
SSKJ²
tercét -a m (ẹ̑)
1. glasb. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi; peti v tercetu
// skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere
2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet
SSKJ²
tercéta -e ž (ẹ̑)
lit. trivrstična kitica soneta: dve terceti in dve kvarteti
SSKJ²
tercéten -tna -o prid. (ẹ̑)
lit., v zvezi tercetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic:
SSKJ²
terciána -e ž (ȃ)
med. malarija z napadi na tri dni: zdraviti terciano / malarija terciana
SSKJ²
terciár -ja m (ȃ)
geol. obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke: okamnine iz terciarja
SSKJ²
terciáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba
2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki; terciarno zdravstvo / terciarno izobraževanje višješolsko in visokošolsko izobraževanje
♦ 
ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju
Število zadetkov: 115660