Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
rekvizitêrka -e ž (ȇ)
gled. delavka, ki skrbi, da so rekviziti za določen prizor pripravljeni, ustrezno razmeščeni: rekviziterka in garderoberka
SSKJ²
rekvizítor -ja m (ȋ)
kdor rekvirira: patrulja je presenetila rekvizitorje
SSKJ²
relácija -e ž (á)
1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor–Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod–Zahod med Vzhodom in Zahodom
♦ mat. odnos med elementi množice
SSKJ²
relácijski in relacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na relacijo: relacijska vprašanja sodobnega sveta / relacijska tarifa
SSKJ²
relaksácija -e ž (á)
sprostitev: relaksacija mišic / duševna relaksacija
● knjiž. relaksacija zahtev omilitev, zmanjšanje
♦ fiz. relaksacija pojav, da telo z zakasnitvijo reagira na zunanji vpliv; psih. progresivna relaksacija postopno sistematično sproščanje mišic ob istočasnem duševnem sproščanju
SSKJ²
relaksacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na relaksacijo: relaksacijski čas / relaksacijska vaja
SSKJ²
relaksírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice
2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati
    relaksíran -a -o:
    relaksirane mišice
SSKJ²
relát -a m (ȃ)
knjiž. kar je v relaciji s čim: relati in njihove relacije
SSKJ²
rélativen in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. odvisen od določenega
a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela
b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno
2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila
3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov
4. omejen, delen2: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna
// precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost
● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni
♦ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; glasb. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; jezikosl. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak
    rélativno in relatívno prisl.:
    stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega
SSKJ²
relativírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati relativno: zgodovina človekove sodbe, vrednote relativira; vse se relativira
    relativíran -a -o:
    relativirane resnice
SSKJ²
relativíst -a m (ȋ)
1. kdor misli, trdi, da so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: po teh neprijetnih izkušnjah je postal še večji relativist / filozofski, moralni relativist
2. pristaš teorije relativnosti: ta znani fizik ni relativist
SSKJ²
relativístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na relativizem: relativistična etika, filozofija / tako gledanje na svet je zelo relativistično
♦ fiz. relativistični delec delec, katerega hitrost v primerjavi s hitrostjo svetlobe ni majhna in ga je treba opisati s (posebno) teorijo relativnosti
SSKJ²
relativitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. relativnosten: Einsteinova relativitetna teorija
SSKJ²
relativizácija -e ž (á)
glagolnik od relativizirati: relativizacija morale, trditev
SSKJ²
relativízem -zma m (ī)
1. nazor, po katerem so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: osnova tega leposlovnega dela je relativizem; zavračati relativizem; relativizem in subjektivizem / estetski, spoznavni, vrednostni relativizem; ekspr. sofistika in drugi relativizmi
♦ filoz. spoznavnoteoretična smer, po kateri je človeško znanje odvisno od odnosa med človekom in predmetom spoznavanja
// mišljenje, ravnanje, ki temelji na takem nazoru: tak odnos je dokaz njegovega relativizma / ekspr. pasti v relativizem in skepticizem
2. knjiž. relativnost: zagovarjati tezo o relativizmu vrednot
SSKJ²
relativizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati relativno: relativizirati merila; te sodbe so se že relativizirale
    relativizíran -a -o:
    relativizirane resnice; tudi ta trditev je že relativizirana
SSKJ²
rélativnost in relatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ)
lastnost, značilnost relativnega: relativnost občutkov, vrednot / relativnost potresnih napovedi nezanesljivost, približnost
♦ fiz. načelo relativnosti trditev, da so vsi opazovalni sistemi, ki se ne gibljejo pospešeno in niso v bližini velikih teles, za opis naravnih pojavov enakovredni; (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije
// kar je relativno: tudi lepota je relativnost; nasprotja in relativnosti
SSKJ²
rélativnosten in relatívnosten -tna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
nanašajoč se na relativnost: upoštevati je treba relativnostni vidik / Einsteinova relativnostna teorija
SSKJ²
relé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost
2. elektr. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele
♦ teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto
SSKJ²
relêjen -jna -o prid. (ȇ)
1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala
// ki deluje kot rele: relejna ura
2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit; postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane
3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža
Število zadetkov: 137290